Page 71 - Ratkajec, Hrvoje. 2015. Industrializacija in prostor. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 71
industrializacija na severnem jadranu

ranitev svoje ekonomske moči in vpliva v novem političnem okolju,30 drugi
pa za »italijanizacijo« sovražne (avstrijske) ekonomske strukture na osvoje-
nih ozemljih.31 Ker so bile tržaške ekonomske elite prepomemben dejavnik ne
samo v tržaški, temveč tudi v ekonomiji celotne Julijske krajine, da bi jih lah-
ko odstranili brez hujših posledic za obnovo in nadaljnjo ekonomsko življe-
nje tega območja,32 so se italijanske oblasti rajši odločile za njihovo sodelovanje
in pomoč33 pri odpravi prisotnosti avstrijskih ekonomskih elementov. Ukrepi
v zvezi BCT so bili dokapitalizacija in dvig osnovnega kapitala na 50 milijo-
nov lir (leta 1919), pozneje pa na 100 milijonov lir (leta 1923), s čimer je ban-
ka lahko financirala obnovo in delovanje poglavitnih panog tržaške ekonomi-
je (pomorstva, trgovine, ladjedelništva), ter integracija podružnic avstrijskega
Creditanstalta (v Gorici, Trstu in Puli) in Union bank v BCT. V skladu s to
potezo so italijanske oblasti in nacionalisti ter tržaške ekonomske elite prev-
zeli kompleten nadzor nad banko in iztisnile dotedanja delničarja, Wiener
Bankverein in Union Bank.34 Rezultat teh potez je bil izničenje prisotnosti in
vpliva avstrijskega bančnega ter privatnega kapitala v tržaški ekonomiji in le-
gitimacija tržaških ekonomskih elit kot »italijanskih«35. Sočasno pa so te iste
elite zdaj sodelovale s svojim znanjem, zvezami in izkušnjami s podjetniki in
bankami iz »stare« Italije pri njihovem prodoru na trge bivše Aastro-ogrske
monarhije (Millo, 1989, 239; Sapelli, 1990, 52–53, 66). Čeprav se je torej pozi-
cija tržaških ekonomskih elit in Trsta na splošno do bivšega avstro-ogrskega

30 »La questione decisiva, …, era quello del controllo e della ‘italianizzazione’ della Commerciale
triestina … La banca era, infatti, il cuore di quella strategia difensiva e di contenimento dell’in-
fluenza italiana che le élites economiche triestine strettamente integrate con il cessato Impero
avevano subitamente elaborato nel finire della prima guerra mondiale...« (Sapelli, 1990, 36)

31 »L’obiettivo era quello di ‘rompere’ finalmente il ‘cannoneggiamento bancario’ austro-tedesco e
slavo … come il principale ostacolo all’italianizzazione (o ‘nazionalizzazione’) economica della Ve-
nezia Giulia.« (Sapelli, 1990, 25)

32 »... vecchie élites di matrice austro-ungarica. Per la forza economica che queste ultime ancora
detengono, il loro contribuito è anzi insostituibile nella ricostruzione economica della Venezia
Giulia, obiettivo urgente...« (Millo, 1989, 233)

33 »La autorità di governo … dimostrano particolare attenzione a questi progetti di assorbimento, in
particolare a quelli rivolti alle imprese bancarie, ora che la vittoria conseguita con le armi permet-
teva finalmente di realizzare l’antica aspirazione di annullarne la concorrenza...« (Millo, 1989, 236)

34 V upravnem odboru BCT sodelujejo predstavniki tržaških ekonomskih elit (Brunnerji, Cosuli-
chi, Giovanni Scaramangà, člani družine Economo, Arnoldo Frigessi) in italijanskih nacionalis-
tov (Giuseppe Marchesano, Guido Segre).

35 »Con il successo così conseguito la vecchia élite raggiungeva un duplice risultato: riuscendo a
mettere a segno un’operazione di ‘italianizzazione’ del capitale tedesco sotto le proprie insegne,
essa vedeva riconosciuta la legittimazione del suo carattere nazionale, inserendosi a pieno titolo
nella Trieste ‘redenta’. Contemporaneamente riusciva a rafforzare il proprio raggio d’affari, assu-
mendo sotto il suo controllo le partecipazioni del Credit-Anstalt nell’industria giuliana.« (Millo,
1989, 238)

71
   66   67   68   69   70   71   72   73   74   75   76