Page 73 - Ratkajec, Hrvoje. 2015. Industrializacija in prostor. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 73
industrializacija na severnem jadranu
V tridesetih letih je torej tržaška ekonomska elita dokončno izgubila v
konfliktu z italijanskimi nacionalisti, s katerimi je začasno sodelovala v dvaj-
setih letih.39 Odločilen je bil, seveda, propad Brunnerjev, Cosulichev in BCT,
ki so bili glavni členi v tržaški ekonomski strukturi. Na njihovo mesto stopi-
jo državni skladi (IRI) in podjetniki iz »stare« Italije.40 Po eni strani lahko
ocenimo primer tržaških ekonomskih elit kot specifičen proces transformaci-
je ekonomske strukture določenega območja v razmerju do politične sfere, po
drugi strani pa tudi velja, da gre za tedaj tipično italijansko oz. fašistično po-
litiko poseganja države v urejanje razmerij med industrijo in bankami ter po-
sledično uveljavljanje državno usmerjane nacionalne ekonomije.
V zvezi prometne funkcije Trsta lahko rečemo, da so na (novo) pozicijo
Trsta kot tranzitnega središča v prometu z državami zdaj bivšega avstro-ogr-
skega imperija odločilno vplivali italijanski poskusi uveljavljanja Italije kot
novega trgovinskega in poslovnega partnerja z državami naslednicami.41 Zato
se je italijanska politika trudila, da si pri vprašanju ureditve prometa po juž-
ni železnici, ki je zdaj prečila tri države (Italijo, Kraljevino SHS in Avstrijo),
za svoj promet med Trstom in Avstrijo, Češkoslovaško ter Madžarsko zagoto-
vi takšen režim, kot ga je imel Trst pred vojno z avstrijskimi, češkimi in ma-
džarskimi deželami. To ji je deloma uspelo (za Avstrijo in Češkoslovaško) v
letih 1921–1923 s konferencami o južni železnici, pri čemer so vprašanje vloge
»bohinjske« železnice potisnili v ozadje (Panjek, 1991, 367; Sapelli, 1990, 93).
V skladu s takšno politiko naj bi se spremenila tudi vloga tržaških ekonom-
skih elit oz. tržaškega gospodarstva – funkcijo Trsta kot trgovinskega posred-
nika oz. tranzitne točke v prometu med vzhodnim Sredozemljem in Daljnim
vzhodom ter srednjo Evropo naj bi nadomestila funkcija Trsta kot industrij-
skega in še vedno pomorskega središča, ki podpira prodor italijanskega blaga
in kapitala v srednjo Evropo.42 Te zamisli so, kot vemo, ustrezale tržaški eko-
nomski eliti, saj je na ta način lahko še naprej širila osnovne dejavnosti tržaške
39 »Nello spazio di un decennio, o poco più, si consumava così il tramonto della vecchia élite econo-
mica triestina.« (Millo, 1989, 269)
40 »La vittoria del capitale nazionale sulla vecchia élite di matrice austro-ungarica era completa ...«
(Millo, 1989, 272)
41 »Si aveva cura allora di indicare come l’avvenire dell’Italia fosse nei paesi dell’Europa centro-o-
rientale, dove motivi di vicinanza geografica, di supremazia economica e valutaria e di simpa-
tia politica potevano aprirle favorevoli prospettive di penetrazione commerciale e finanziaria.«
(Panjek, 1991, 411)
42 »... questa linea di industrializzazione, che avrebbe dovuto spostare il baricentro delle attività eco-
nomiche dalla prevalenza dell’attività d’intermediazione commerciale e di interconnessione con
l’Europa centrale, alla attività produttiva in primis cantieristica, meccanica e di navigazione, che
doveva porre la base per l’espansione orientale, fu perseguita con risolutezza sul piano ammini-
strativo.« (Sapelli, 1990, 101)
73
V tridesetih letih je torej tržaška ekonomska elita dokončno izgubila v
konfliktu z italijanskimi nacionalisti, s katerimi je začasno sodelovala v dvaj-
setih letih.39 Odločilen je bil, seveda, propad Brunnerjev, Cosulichev in BCT,
ki so bili glavni členi v tržaški ekonomski strukturi. Na njihovo mesto stopi-
jo državni skladi (IRI) in podjetniki iz »stare« Italije.40 Po eni strani lahko
ocenimo primer tržaških ekonomskih elit kot specifičen proces transformaci-
je ekonomske strukture določenega območja v razmerju do politične sfere, po
drugi strani pa tudi velja, da gre za tedaj tipično italijansko oz. fašistično po-
litiko poseganja države v urejanje razmerij med industrijo in bankami ter po-
sledično uveljavljanje državno usmerjane nacionalne ekonomije.
V zvezi prometne funkcije Trsta lahko rečemo, da so na (novo) pozicijo
Trsta kot tranzitnega središča v prometu z državami zdaj bivšega avstro-ogr-
skega imperija odločilno vplivali italijanski poskusi uveljavljanja Italije kot
novega trgovinskega in poslovnega partnerja z državami naslednicami.41 Zato
se je italijanska politika trudila, da si pri vprašanju ureditve prometa po juž-
ni železnici, ki je zdaj prečila tri države (Italijo, Kraljevino SHS in Avstrijo),
za svoj promet med Trstom in Avstrijo, Češkoslovaško ter Madžarsko zagoto-
vi takšen režim, kot ga je imel Trst pred vojno z avstrijskimi, češkimi in ma-
džarskimi deželami. To ji je deloma uspelo (za Avstrijo in Češkoslovaško) v
letih 1921–1923 s konferencami o južni železnici, pri čemer so vprašanje vloge
»bohinjske« železnice potisnili v ozadje (Panjek, 1991, 367; Sapelli, 1990, 93).
V skladu s takšno politiko naj bi se spremenila tudi vloga tržaških ekonom-
skih elit oz. tržaškega gospodarstva – funkcijo Trsta kot trgovinskega posred-
nika oz. tranzitne točke v prometu med vzhodnim Sredozemljem in Daljnim
vzhodom ter srednjo Evropo naj bi nadomestila funkcija Trsta kot industrij-
skega in še vedno pomorskega središča, ki podpira prodor italijanskega blaga
in kapitala v srednjo Evropo.42 Te zamisli so, kot vemo, ustrezale tržaški eko-
nomski eliti, saj je na ta način lahko še naprej širila osnovne dejavnosti tržaške
39 »Nello spazio di un decennio, o poco più, si consumava così il tramonto della vecchia élite econo-
mica triestina.« (Millo, 1989, 269)
40 »La vittoria del capitale nazionale sulla vecchia élite di matrice austro-ungarica era completa ...«
(Millo, 1989, 272)
41 »Si aveva cura allora di indicare come l’avvenire dell’Italia fosse nei paesi dell’Europa centro-o-
rientale, dove motivi di vicinanza geografica, di supremazia economica e valutaria e di simpa-
tia politica potevano aprirle favorevoli prospettive di penetrazione commerciale e finanziaria.«
(Panjek, 1991, 411)
42 »... questa linea di industrializzazione, che avrebbe dovuto spostare il baricentro delle attività eco-
nomiche dalla prevalenza dell’attività d’intermediazione commerciale e di interconnessione con
l’Europa centrale, alla attività produttiva in primis cantieristica, meccanica e di navigazione, che
doveva porre la base per l’espansione orientale, fu perseguita con risolutezza sul piano ammini-
strativo.« (Sapelli, 1990, 101)
73
