Page 67 - Kukanja, Marko. Od beneškega bakalaja do sladke Istre: razvoj prehrambenega gostinstva na Slovenski obali. Koper: Založba Univerze na Primorskem, 2016
P. 67
Lastniška struktura gostinskih obratov se je po letu korenito spremenila. Leta
se je število zasebnih obratov v primerjavi z letom zmanjšalo za , v realizira-
nem prometu pa so zasebni obrati dosegali zgolj izkupička državnih podjetij. Problem
v poslovanju sta predstavljala predvsem sezonskost povpraševanja in nihanje števila zapo-
slenih, zaradi česar je bil povprečen mesečni promet na zaposlenega v družbenih gostinskih
podjetjih zelo različen. Spodnja tabela prikazuje povprečen mesečni promet na osebo (za-
poslenega) v hotelih v letu . Iz tabele je razvidna enkratna razlika v prometu med hote-
lom Triglav v Kopru in hotelom Palace v Portorožu. Iz poročila gre razbrati, da je v mestnih
gostinskih obratih mesečni promet znašal od . – . dinarjev, največji promet
pa je bil zabeležen v bifejih.
Tabela ■ Mesečni promet na eno osebo v družbenih obratih leta .
Hotel Promet v din.
Triglav, Koper .
Jezero, Fijesa .
Turist, Ankaran .
Central, Portorož .
Metropol, Piran .
Palace, Portorož .
Razvoj prehrambnega gostinstva v petdesetih letih (po letu )
in šestdesetih letih
Leta , po podpisu londonskega sporazuma, je tudi na območju cone B začela veljati
jugoslovanska Uredba o gostinskih podjetjih in gostiščih. Na osnovi zvezne uredbe je ce-
lotni gostinski sektor nekdanje cone B prevzel organizacijske značilnosti ostalega jugoslo-
vanskega gostinstva. Slednje je pomenilo ponovno reorganizacijo gostinskih podjetij. Po-
membno spremembo je predstavljal planski razvoj gostinstva ter vzpodbujanje zasebnega
gostinstva (predvsem prehrambnega). S sprejetjem Uredbe o gostinskih podjetjih in gosti-
ščih februarja so bila ponovno dovoljena zasebna gostinska podjetja na območju celo-
tne LRS. Poleg že uveljavljenih organizacijskih oblik, kot so bile organizacije združenega
dela, so se po letu vse pogosteje pojavljali tudi zasebni obrati ter kombinacije zasebne-
ga in družbenega kapitala, t .i. pogodbene organizacije združenega dela. Slednje je pome-
nilo ponovno decentralizacijo velikih podjetij in ustanovitev večjega števila manjših pre-
Iz poročila inšpektorja za turizem in gostinstvo Lada Košaka ni mogoče povsem jasno razbrati, ali gre za ustvar-
jen promet s prodajo hrane in pijače ali za prihodek hotela kot celote.
»VU II , t. e. , a. e. . Poročilo o stanju gostinstva in turizma. Koper, . . .«
Iz sporazuma med SFRJ in VUJO je razvidno, da je zvezna vlada še leta namenjala namenska posojila za
obnovo gospodarstva v koprskem okolišu, s čimer so poizkušali zmanjšati gospodarsko navezanost na Trst.
»UV VUJLA, , / - Ul VUJLA, št. , Koper, . marca , Odredba št. o razširitvi veljavnosti Uredbe o
gostinskih podjetjih in gostiščih.«
Repe v Rozman and Lazarević, Razvoj turizma v Sloveniji, .
se je število zasebnih obratov v primerjavi z letom zmanjšalo za , v realizira-
nem prometu pa so zasebni obrati dosegali zgolj izkupička državnih podjetij. Problem
v poslovanju sta predstavljala predvsem sezonskost povpraševanja in nihanje števila zapo-
slenih, zaradi česar je bil povprečen mesečni promet na zaposlenega v družbenih gostinskih
podjetjih zelo različen. Spodnja tabela prikazuje povprečen mesečni promet na osebo (za-
poslenega) v hotelih v letu . Iz tabele je razvidna enkratna razlika v prometu med hote-
lom Triglav v Kopru in hotelom Palace v Portorožu. Iz poročila gre razbrati, da je v mestnih
gostinskih obratih mesečni promet znašal od . – . dinarjev, največji promet
pa je bil zabeležen v bifejih.
Tabela ■ Mesečni promet na eno osebo v družbenih obratih leta .
Hotel Promet v din.
Triglav, Koper .
Jezero, Fijesa .
Turist, Ankaran .
Central, Portorož .
Metropol, Piran .
Palace, Portorož .
Razvoj prehrambnega gostinstva v petdesetih letih (po letu )
in šestdesetih letih
Leta , po podpisu londonskega sporazuma, je tudi na območju cone B začela veljati
jugoslovanska Uredba o gostinskih podjetjih in gostiščih. Na osnovi zvezne uredbe je ce-
lotni gostinski sektor nekdanje cone B prevzel organizacijske značilnosti ostalega jugoslo-
vanskega gostinstva. Slednje je pomenilo ponovno reorganizacijo gostinskih podjetij. Po-
membno spremembo je predstavljal planski razvoj gostinstva ter vzpodbujanje zasebnega
gostinstva (predvsem prehrambnega). S sprejetjem Uredbe o gostinskih podjetjih in gosti-
ščih februarja so bila ponovno dovoljena zasebna gostinska podjetja na območju celo-
tne LRS. Poleg že uveljavljenih organizacijskih oblik, kot so bile organizacije združenega
dela, so se po letu vse pogosteje pojavljali tudi zasebni obrati ter kombinacije zasebne-
ga in družbenega kapitala, t .i. pogodbene organizacije združenega dela. Slednje je pome-
nilo ponovno decentralizacijo velikih podjetij in ustanovitev večjega števila manjših pre-
Iz poročila inšpektorja za turizem in gostinstvo Lada Košaka ni mogoče povsem jasno razbrati, ali gre za ustvar-
jen promet s prodajo hrane in pijače ali za prihodek hotela kot celote.
»VU II , t. e. , a. e. . Poročilo o stanju gostinstva in turizma. Koper, . . .«
Iz sporazuma med SFRJ in VUJO je razvidno, da je zvezna vlada še leta namenjala namenska posojila za
obnovo gospodarstva v koprskem okolišu, s čimer so poizkušali zmanjšati gospodarsko navezanost na Trst.
»UV VUJLA, , / - Ul VUJLA, št. , Koper, . marca , Odredba št. o razširitvi veljavnosti Uredbe o
gostinskih podjetjih in gostiščih.«
Repe v Rozman and Lazarević, Razvoj turizma v Sloveniji, .
