Page 68 - Kukanja, Marko. Od beneškega bakalaja do sladke Istre: razvoj prehrambenega gostinstva na Slovenski obali. Koper: Založba Univerze na Primorskem, 2016
P. 68
mbnih gostinskih obratov. Iz podatkov Trgovinsko-gostinske zbornice je razvidno, da
je na področju OLO Koper istega leta poslovalo zakupnih, zadružnih ter priva-
tnih gostišč.
Pregled prometa iz leta nam razkrije, da je promet prehrambnih gostinskih obra-
tov, ki so bili tudi najštevilčnejši, presegal promet nastanitvenih obratov. Podrobnejša
analiza prometa po vrstah obratov nam pokaže, da so glavnino prometa ustvarile: ( ) resta-
vracije in gostilne; ( ) bifeji; ( ) hoteli in prenočišča; ( ) kavarne; ( ) slaščičarne; ( ) bari.
Med prodanimi artikli je količinsko izstopala prodaja vina in piva. Razcvet privatnega
sektorja je znatno pripomogel k razvoju izvenpenzionske ponudbe. Leto je z vidika
razvoja prehrambnega gostinstva pomembno tudi zato, ker je bilo istega leta rešeno mejno
vprašanje z Italijo, kar je pomenilo modernizacijo obmorskih turističnih krajev – predvsem
Ankarana in obalnega zaledja. Poročilo iz leta navaja: »Ankaran in Socerb prinašata
devize s pomočjo tržaških meščanov, katerim sta te dve točki zelo priljubljeni.« Po letu
se prične v ponudbo načrtno vključevati tudi obalno zaledje in območja mejnih pre-
hodov z Italijo, kar pomeni planski razvoj in investicije v gostinsko infrastrukturo tudi na
tem območju. Pojavi se izrazita težnja po ustanavljanju privatnih gostiln na podeželju.
Statistični podatki na območju celotne obale se v republiških evidencah, skladno z zvezno
metodologijo, pričnejo spremljati in celovito urejati šele po letu (po podpisu london-
skega sporazuma). Število prehrambnih gostinskih obratov na območju OLO Koper se
je v obdobju od leta do leta konstantno povečevalo.
V zanosu po ustanavljanju novih obratov pa so OLO–ji z odločbami pogosto nepre-
mišljeno ustanavljali družbena gostinska podjetja, ki so v naslednjih nekaj letih zaradi ne-
rentabilnega poslovanja propadla. Veliko takšnih obratov je bilo ustanovljenih v občini Pi-
ran. Med slednjimi velja izpostaviti: Gostilno na Klancu v Seči ( – ); gostišče Na
postaji v Luciji ( – ); gostišče Pri prijatelju v Luciji ( – ); gostišče Riviera Pi-
ran ( – ).
»SI PAK KP , t. e. , a. e. , Poročilo o delu stalnega odbora za gostinstvo in turizem pri Trgovinsko-gostin-
ski zbornici Koper.«
»SI PAK KP , OLO Koper, t. e. , Razvoj turizma v Jugoslovanski coni STT, Koper, .«
»SI PAK KP , t. e. , a. e. , Poročilo za dobo mesecev, Koper, . . .«
»SI PAK KP , t. e. , a. e. , Problematika gostinstva in turizma, , Koper.«
Skladno z ZUP-om je za izdajo dovoljenj bil zadolžen OLO Koper – odsek za gospodarske in komercialne za-
deve. Področje je urejala posebna Uredba o zasebnih gostiščih, pred vložitvijo vloge pa je bilo potrebno pridobiti
pozitivno mnenje Gostinske zbornice (SI PAK KP , t. e. , a. e. ).
»SI PAK KP , t. e. , a. e. , Plačevanje takse za pridobitev dovoljenja za privatne gostilne, Sežana, . .
.«
Zakonodaja in gostinski predpisi so bili v SFRJ zelo natančno opredeljeni, kar je razvidno iz gradiva: Milan Bati-
nić, Zbirka propisa o ugostiteljskoj i turističkoj djelatnosti: s objašnjenjima za praktičku primjenu (Progres, ) in Milko
Štambuk, Osnovi društvenog uređenja FNRJ: ustav i zakonodavstvo. Priručnik za stručne škole i tečajeve (Zagreb: Škol-
ska knijiga, ).
OLO Koper do leta vključuje občine: Koper, Piran, Izola, Divača, Hrpelje, Kozina, Ilirska Bistrica, Postojna,
Sežana. Po letu OLO Koper obsega občine: Ajdovščina, Ilirska Bistrica, Idrija, Izola, Koper, Nova Gorica,
Piran, Postojna, Sežana in Tolmin. Okraj Koper je bil uradno ukinjen leta .
Dne . . je bilo stanje gostinskih organizacijskih enot v SRS sledeče: gostinskih podjetij, samostojnih
gostišč, gostišč na pravila, poslovnih enot družbenih organizacij, enot kmetijskih zadrug, zdravilišč in
zasebnih gostišč (v Problemi vzgoje strokovnega gostinskega kadra, ).
Zdenka Bonin, Vodnik po fondih in zbirkah Pokrajinskega Arhiva Koper (Koper: Pokrajinski arhiv, ), – .
je na področju OLO Koper istega leta poslovalo zakupnih, zadružnih ter priva-
tnih gostišč.
Pregled prometa iz leta nam razkrije, da je promet prehrambnih gostinskih obra-
tov, ki so bili tudi najštevilčnejši, presegal promet nastanitvenih obratov. Podrobnejša
analiza prometa po vrstah obratov nam pokaže, da so glavnino prometa ustvarile: ( ) resta-
vracije in gostilne; ( ) bifeji; ( ) hoteli in prenočišča; ( ) kavarne; ( ) slaščičarne; ( ) bari.
Med prodanimi artikli je količinsko izstopala prodaja vina in piva. Razcvet privatnega
sektorja je znatno pripomogel k razvoju izvenpenzionske ponudbe. Leto je z vidika
razvoja prehrambnega gostinstva pomembno tudi zato, ker je bilo istega leta rešeno mejno
vprašanje z Italijo, kar je pomenilo modernizacijo obmorskih turističnih krajev – predvsem
Ankarana in obalnega zaledja. Poročilo iz leta navaja: »Ankaran in Socerb prinašata
devize s pomočjo tržaških meščanov, katerim sta te dve točki zelo priljubljeni.« Po letu
se prične v ponudbo načrtno vključevati tudi obalno zaledje in območja mejnih pre-
hodov z Italijo, kar pomeni planski razvoj in investicije v gostinsko infrastrukturo tudi na
tem območju. Pojavi se izrazita težnja po ustanavljanju privatnih gostiln na podeželju.
Statistični podatki na območju celotne obale se v republiških evidencah, skladno z zvezno
metodologijo, pričnejo spremljati in celovito urejati šele po letu (po podpisu london-
skega sporazuma). Število prehrambnih gostinskih obratov na območju OLO Koper se
je v obdobju od leta do leta konstantno povečevalo.
V zanosu po ustanavljanju novih obratov pa so OLO–ji z odločbami pogosto nepre-
mišljeno ustanavljali družbena gostinska podjetja, ki so v naslednjih nekaj letih zaradi ne-
rentabilnega poslovanja propadla. Veliko takšnih obratov je bilo ustanovljenih v občini Pi-
ran. Med slednjimi velja izpostaviti: Gostilno na Klancu v Seči ( – ); gostišče Na
postaji v Luciji ( – ); gostišče Pri prijatelju v Luciji ( – ); gostišče Riviera Pi-
ran ( – ).
»SI PAK KP , t. e. , a. e. , Poročilo o delu stalnega odbora za gostinstvo in turizem pri Trgovinsko-gostin-
ski zbornici Koper.«
»SI PAK KP , OLO Koper, t. e. , Razvoj turizma v Jugoslovanski coni STT, Koper, .«
»SI PAK KP , t. e. , a. e. , Poročilo za dobo mesecev, Koper, . . .«
»SI PAK KP , t. e. , a. e. , Problematika gostinstva in turizma, , Koper.«
Skladno z ZUP-om je za izdajo dovoljenj bil zadolžen OLO Koper – odsek za gospodarske in komercialne za-
deve. Področje je urejala posebna Uredba o zasebnih gostiščih, pred vložitvijo vloge pa je bilo potrebno pridobiti
pozitivno mnenje Gostinske zbornice (SI PAK KP , t. e. , a. e. ).
»SI PAK KP , t. e. , a. e. , Plačevanje takse za pridobitev dovoljenja za privatne gostilne, Sežana, . .
.«
Zakonodaja in gostinski predpisi so bili v SFRJ zelo natančno opredeljeni, kar je razvidno iz gradiva: Milan Bati-
nić, Zbirka propisa o ugostiteljskoj i turističkoj djelatnosti: s objašnjenjima za praktičku primjenu (Progres, ) in Milko
Štambuk, Osnovi društvenog uređenja FNRJ: ustav i zakonodavstvo. Priručnik za stručne škole i tečajeve (Zagreb: Škol-
ska knijiga, ).
OLO Koper do leta vključuje občine: Koper, Piran, Izola, Divača, Hrpelje, Kozina, Ilirska Bistrica, Postojna,
Sežana. Po letu OLO Koper obsega občine: Ajdovščina, Ilirska Bistrica, Idrija, Izola, Koper, Nova Gorica,
Piran, Postojna, Sežana in Tolmin. Okraj Koper je bil uradno ukinjen leta .
Dne . . je bilo stanje gostinskih organizacijskih enot v SRS sledeče: gostinskih podjetij, samostojnih
gostišč, gostišč na pravila, poslovnih enot družbenih organizacij, enot kmetijskih zadrug, zdravilišč in
zasebnih gostišč (v Problemi vzgoje strokovnega gostinskega kadra, ).
Zdenka Bonin, Vodnik po fondih in zbirkah Pokrajinskega Arhiva Koper (Koper: Pokrajinski arhiv, ), – .
