Page 35 - Uran Maravić, Maja. Kategorizacija nastanitvenih obratov. Koper: Založba Univerze na Primorskem, 2016
P. 35
Kategorizacija nastanitvenih
obratov v Sloveniji
Ta točka je namenjena predstavitvi sistema kategorizacije v Sloveniji. Predstavili bomo zgo-
dovinski razvoj sistema kategorizacije v Sloveniji, glavne značilnosti veljavnega Pravilnika o
kategorizaciji, postopek kategorizacije in glavne dileme dosedanjega razvoja.
Zgodovinski razvoj sistem kategorizacije v Sloveniji
Zgodovinsko gledano sta v razvoju sistema kategorizacije v Sloveniji dva mejnika oz. dve ve-
čji spremembi sistema, in sicer v letu 1997 in leta 2008.
Rudi Rumbak, usposobljen ocenjevalec in eden od oblikovalcev sistema kategorizaci-
je leta 2008, v svoji primerjalni študiji sistemov kategorizacije gleda na zgodovinski razvoj
sistema kategorizacije na naslednji način (Rumbak, 2012, 3):
»Slovenija se je kot ena izmed prvih evropskih držav leta 1997 odločila, da z zvezdicami
nadomesti takratni sistem označevanja kategorije hotelov s črkami (L, A, B, C, D)
oz. takratno označevanje kategorij motelov, kampov, penzionov in sob z rimskimi
številkami, pri turističnih kmetijah pa uvedla jabolka. Z novim pravilnikom leta 1997
so bili poenoteni prej različni kategorizacijski listi in uvedeni minimalni obvezni
elementi za posamezno kategorijo. Dodatno je bila uvedena še možnost označevanja
kakovosti hotelske ponudbe z znakom Q in pridobitve znaka specializacije.
Veljavnost kategorije je bila omejena na 3 leta, veljavnost dodatnih znakov na dve
leti. Pri določanju kategorije v najvišjih dveh kategorijah se je v upravnem postopku
zahtevalo dodatno preverjanje samoocenitve s strani licenciranega ocenjevalca
oz. v kategoriji 5* komisijsko preverjanje v sestavi dveh ocenjevalcev. Ob uveljavitvi
zvezdic je bilo dopustno 5 letno prehodno obdobje glede zagotovitve opreme in 3
letno obdobje pri gradbenih posegih, 10 % odstopanje pri opremnih značilnosti, pri
kmetijah pa kar 40 % odstopanje pri zagotavljanju predpisane minimalne dodatne
ponudbe. Leta 2006 so bili omiljeni nekateri kriteriji pri opremnih značilnostih,
ukinjena je bila doba veljavnosti nižjih kategorij, ukinjena je bila možnost pridobitve
dodatnega znaka kakovosti in specializacije ter licence ocenjevalcem. Leta 2007 je
bil ukinjen še upravni postopek, uvedeno je bilo samoocenjevanje tudi v kategoriji
35
obratov v Sloveniji
Ta točka je namenjena predstavitvi sistema kategorizacije v Sloveniji. Predstavili bomo zgo-
dovinski razvoj sistema kategorizacije v Sloveniji, glavne značilnosti veljavnega Pravilnika o
kategorizaciji, postopek kategorizacije in glavne dileme dosedanjega razvoja.
Zgodovinski razvoj sistem kategorizacije v Sloveniji
Zgodovinsko gledano sta v razvoju sistema kategorizacije v Sloveniji dva mejnika oz. dve ve-
čji spremembi sistema, in sicer v letu 1997 in leta 2008.
Rudi Rumbak, usposobljen ocenjevalec in eden od oblikovalcev sistema kategorizaci-
je leta 2008, v svoji primerjalni študiji sistemov kategorizacije gleda na zgodovinski razvoj
sistema kategorizacije na naslednji način (Rumbak, 2012, 3):
»Slovenija se je kot ena izmed prvih evropskih držav leta 1997 odločila, da z zvezdicami
nadomesti takratni sistem označevanja kategorije hotelov s črkami (L, A, B, C, D)
oz. takratno označevanje kategorij motelov, kampov, penzionov in sob z rimskimi
številkami, pri turističnih kmetijah pa uvedla jabolka. Z novim pravilnikom leta 1997
so bili poenoteni prej različni kategorizacijski listi in uvedeni minimalni obvezni
elementi za posamezno kategorijo. Dodatno je bila uvedena še možnost označevanja
kakovosti hotelske ponudbe z znakom Q in pridobitve znaka specializacije.
Veljavnost kategorije je bila omejena na 3 leta, veljavnost dodatnih znakov na dve
leti. Pri določanju kategorije v najvišjih dveh kategorijah se je v upravnem postopku
zahtevalo dodatno preverjanje samoocenitve s strani licenciranega ocenjevalca
oz. v kategoriji 5* komisijsko preverjanje v sestavi dveh ocenjevalcev. Ob uveljavitvi
zvezdic je bilo dopustno 5 letno prehodno obdobje glede zagotovitve opreme in 3
letno obdobje pri gradbenih posegih, 10 % odstopanje pri opremnih značilnosti, pri
kmetijah pa kar 40 % odstopanje pri zagotavljanju predpisane minimalne dodatne
ponudbe. Leta 2006 so bili omiljeni nekateri kriteriji pri opremnih značilnostih,
ukinjena je bila doba veljavnosti nižjih kategorij, ukinjena je bila možnost pridobitve
dodatnega znaka kakovosti in specializacije ter licence ocenjevalcem. Leta 2007 je
bil ukinjen še upravni postopek, uvedeno je bilo samoocenjevanje tudi v kategoriji
35
