Page 123 - Panjek, Aleksander. 2016. Krvavi poljub svobode: upor na galeji Loredani v Kopru in beg galjotov na Kras leta 1605. Založba Univerze na Primorskem, Založništvo tržaškega tiska, Koper - Trst
P. 123
upor na loredani v jadranski zgodovini okoli leta 1605
beneške meje v Istri, torej na habsburškem ozemlju. Poleg vpoklica in nova-
čenja svobodnih galjotov so iz Istre in drugod na galeje pošiljali tudi obsojen-
ce s tamkajšnjih sodišč.11 O slednjem priča tudi naša galeja Loredana, ki je v
Kopru nameravala vkrcati nekaj kaznjencev, ki jih je pošiljal rašporski glavar.
Ne glede na način, kako so prišli do dela na galeji, to je preko nabora,
posrednikov ali samoiniciativno, so svobodni galjoti ob nastopu službe prejeli
plačilo, ki je bilo dovolj veliko, da je lahko premamilo in prepričalo marsika-
terega moškega v ekonomski stiski, iz socialno šibkega okolja ali družbenega
obrobja. Na podlagi začetnih pogojev si je mlad moški lahko obetal, da si bo
z nekaj leti trdega dela ustvaril gmotno osnovo za samostojno življenje in mo-
rebitno družino. Le deset let pred našim uporom (1595) je bila prvič zakonsko
določena minimalna vstopna nagrada, ki je znašala 25 dukatov, prvo obleko
in druge ugodnosti (včlanitev v obrtniški ceh, dota, hiša ipd.). Dejanski začet-
ni znesek je bil v sistemu javnega nabora v resnici višji, v prvih letih 17. stoletja
je še naraščal in dosegal vrednosti med 50 in 60 dukati (1601, 1607). Nagra-
de, ki so jih nudili zasebni posredniki, prekupčevalci s kandidati za veslača, so
bile nižje od državnih. Denar vstopne nagrade je za galjote praviloma hranil
soprakomit, njihove račune pa vodil pisar galeje.12
Vendar je bil sistem tako naravnan, da je svobodnega galjota začetne-
mu znatnemu »plusu« navkljub nezadržno in neizogibno vodil v poguben
»minus«. Kako je deloval, nam izpričuje kapitan zaliva Antonio Civran v že
omenjenem poročilu (1615).
Svobodni galjoti so, kot Vaša Jasnost ve, glavno jedro posadk in
mogoče jih je imenovati, oziroma so vsi skupaj sužnji; ker z zelo pi-
člo plačo 7 lir in 12 soldov na mesec, ki jo imajo, ne morejo dolgo
živeti; saj morajo piti in se oblačiti in plačujejo zdravljenje; za ob-
leko potrebujejo dva kompleta oblačil na leto, ki staneta 42 lir; za
pijačo in preživetje v naporih potrošijo do pet in več lir na mesec,
tako da se s temi stroški in drugimi ter s plačevanjem dolgov tistih,
ki zbežijo, ob koncu leta plovbe znajdejo zadolženi za blizu deset
dukatov in na ta način iz leta v leto narašča njihov dolg, ki dosega
11 Klen, Galije i galijoti iz Istre, o primerih, povezanih z novačenjem koprskega podestata (1645–1647)
posebej 214 in 260; Klen, Šćavunska vesla, 70–71, 87–88, posebej o novačenju veslačev v Istri in Dal-
maciji pa 118–158. Beneško navodilo koprskemu podestatu o organiziranem iskanju galjotov
tudi na habsburškem ozemlju časovno sovpada s cesarjevim dovoljenjem, da se obsojence lahko
preda Beneški republiki za galjote, Čeč, Projekt zagotavljanja galjotov, 143, ki povzema po Posch,
Österreicher als Galerensträflinge, 53.
12 V letih uskoške vojne (1617) je bila vstopna nagrada omejena na 75 dukatov, kasneje v teku stoletja
pa so se zneski še podvojili, Lo Basso, Uomini da remo, 121–123.
123
beneške meje v Istri, torej na habsburškem ozemlju. Poleg vpoklica in nova-
čenja svobodnih galjotov so iz Istre in drugod na galeje pošiljali tudi obsojen-
ce s tamkajšnjih sodišč.11 O slednjem priča tudi naša galeja Loredana, ki je v
Kopru nameravala vkrcati nekaj kaznjencev, ki jih je pošiljal rašporski glavar.
Ne glede na način, kako so prišli do dela na galeji, to je preko nabora,
posrednikov ali samoiniciativno, so svobodni galjoti ob nastopu službe prejeli
plačilo, ki je bilo dovolj veliko, da je lahko premamilo in prepričalo marsika-
terega moškega v ekonomski stiski, iz socialno šibkega okolja ali družbenega
obrobja. Na podlagi začetnih pogojev si je mlad moški lahko obetal, da si bo
z nekaj leti trdega dela ustvaril gmotno osnovo za samostojno življenje in mo-
rebitno družino. Le deset let pred našim uporom (1595) je bila prvič zakonsko
določena minimalna vstopna nagrada, ki je znašala 25 dukatov, prvo obleko
in druge ugodnosti (včlanitev v obrtniški ceh, dota, hiša ipd.). Dejanski začet-
ni znesek je bil v sistemu javnega nabora v resnici višji, v prvih letih 17. stoletja
je še naraščal in dosegal vrednosti med 50 in 60 dukati (1601, 1607). Nagra-
de, ki so jih nudili zasebni posredniki, prekupčevalci s kandidati za veslača, so
bile nižje od državnih. Denar vstopne nagrade je za galjote praviloma hranil
soprakomit, njihove račune pa vodil pisar galeje.12
Vendar je bil sistem tako naravnan, da je svobodnega galjota začetne-
mu znatnemu »plusu« navkljub nezadržno in neizogibno vodil v poguben
»minus«. Kako je deloval, nam izpričuje kapitan zaliva Antonio Civran v že
omenjenem poročilu (1615).
Svobodni galjoti so, kot Vaša Jasnost ve, glavno jedro posadk in
mogoče jih je imenovati, oziroma so vsi skupaj sužnji; ker z zelo pi-
člo plačo 7 lir in 12 soldov na mesec, ki jo imajo, ne morejo dolgo
živeti; saj morajo piti in se oblačiti in plačujejo zdravljenje; za ob-
leko potrebujejo dva kompleta oblačil na leto, ki staneta 42 lir; za
pijačo in preživetje v naporih potrošijo do pet in več lir na mesec,
tako da se s temi stroški in drugimi ter s plačevanjem dolgov tistih,
ki zbežijo, ob koncu leta plovbe znajdejo zadolženi za blizu deset
dukatov in na ta način iz leta v leto narašča njihov dolg, ki dosega
11 Klen, Galije i galijoti iz Istre, o primerih, povezanih z novačenjem koprskega podestata (1645–1647)
posebej 214 in 260; Klen, Šćavunska vesla, 70–71, 87–88, posebej o novačenju veslačev v Istri in Dal-
maciji pa 118–158. Beneško navodilo koprskemu podestatu o organiziranem iskanju galjotov
tudi na habsburškem ozemlju časovno sovpada s cesarjevim dovoljenjem, da se obsojence lahko
preda Beneški republiki za galjote, Čeč, Projekt zagotavljanja galjotov, 143, ki povzema po Posch,
Österreicher als Galerensträflinge, 53.
12 V letih uskoške vojne (1617) je bila vstopna nagrada omejena na 75 dukatov, kasneje v teku stoletja
pa so se zneski še podvojili, Lo Basso, Uomini da remo, 121–123.
123
