Page 124 - Panjek, Aleksander. 2016. Krvavi poljub svobode: upor na galeji Loredani v Kopru in beg galjotov na Kras leta 1605. Založba Univerze na Primorskem, Založništvo tržaškega tiska, Koper - Trst
P. 124
krvavi poljub svobode
ogromne zneske. /…/ Malo število in zmanjševanje teh ljudi izhaja
iz teh dveh razlogov: prvi je ta, da je zelo malo novih in po narav-
ni poti izumirajo starejši. Drugi razlog je njihova zelo nizka plača,
kot sem povedal zgoraj, zaradi katere so se prisiljeni tako zelo za-
dolžiti in za vselej postati sužnji, zakopani v tisto bedo.
Svojo vlogo so poleg tega igrale že opisane nevzdržne življenjske razme-
re na galeji in »še posebej gotovost, da se bodo zadolžili in jim bo tako za ved-
no onemogočeno, da bi videli mesto in kraje, kjer vendarle vsak pušča kake-
ga sorodnika in kakšno ljubezen«. Ker z galeje ni bilo mogoče izstopiti, ne da
bi odplačali nakopičeni dolg, je zadolževanje vodilo v sužnjelastniški odnos
med »svobodnim galjotom« in njegovim delodajalcem soprakomitom, od ka-
terega je galjot dobival hrano, pijačo, obleko in zdravstveno oskrbo.13 Istega
leta, kot se je zgodil upor in beg na galeji Loredani, kateremu se je pridružila
ogromna večina svobodnih galjotov, je generalni proveditor za morje Filippo
Pasqualigo v svojem poročilu napisal, da v »tistih ubogih, spravljenih v slab-
še stanje kot obsojenci ali sužnji«, prezadolženost vzbuja brezup in »čudaške
misli, polne zlih posledic«.14
V tej luči postane jasno, kako je to stanje zavestno izraženo v besedah,
ki sta jih izrekla vodja upornikov Ivan iz Bosne in svobodni galjot Bastian di
Motti iz Bergama, ki je vladarju in gospodarju služil že 24 let. Ko je upor-
ni galjot drugemu dejal: »Kaj hočeš ti tu početi v okovih, ko si dolžan toliko
denarja«, je imel v mislih ekonomske okove zadolženosti. Drugi je pojasnil:
»Ostal sem, ker sem suženj svojega gospodarja, ki me plača in preživlja« in
»sem mu dolžan 700 lir«, kar pomeni preko sto dukatov. Tudi sam se je zave-
dal, da je dejansko (ekonomski) suženj.15
Na ta način so postali svobodni galjoti last svojega soprakomita in so
imeli svojo vrednost, ki je bila (vsaj) enaka znesku njihovih dolgov. Njihov
gospodar jih je ob koncu svojega službenega obdobja prodal drugemu sopra-
komitu, ki je plačal in odkupil njihove dolgove. Tako je galjot dobil novega
gospodarja. Bili so zelo iskani, ker jih je moralo biti na vsaki galeji določe-
no število in je vedno primanjkovalo podmladka. Čeprav je bila zaradi nji-
hove zadolženosti cena svobodnih galjotov »zelo visoka«, so jih soprakomi-
ti »pograbili kot dragocene dragulje« (come gioie preciose sono incaparrati e
presi).16
13 Lo Basso, Uomini da remo, 125–127.
14 Tenenti, Venezia e i corsari, 166.
15 ASV, Avogaria – MCC, b. 4560, fasc. 13, f. 38–39, Bastian di Motti da Bergamo q. Gasparo Galioto de li-
bertà della galia Loredana (Koper, 8. maj 1605).
16 Kapitan zaliva Antonio Civran v Lo Basso, Uomini da remo, 126–127.
124
ogromne zneske. /…/ Malo število in zmanjševanje teh ljudi izhaja
iz teh dveh razlogov: prvi je ta, da je zelo malo novih in po narav-
ni poti izumirajo starejši. Drugi razlog je njihova zelo nizka plača,
kot sem povedal zgoraj, zaradi katere so se prisiljeni tako zelo za-
dolžiti in za vselej postati sužnji, zakopani v tisto bedo.
Svojo vlogo so poleg tega igrale že opisane nevzdržne življenjske razme-
re na galeji in »še posebej gotovost, da se bodo zadolžili in jim bo tako za ved-
no onemogočeno, da bi videli mesto in kraje, kjer vendarle vsak pušča kake-
ga sorodnika in kakšno ljubezen«. Ker z galeje ni bilo mogoče izstopiti, ne da
bi odplačali nakopičeni dolg, je zadolževanje vodilo v sužnjelastniški odnos
med »svobodnim galjotom« in njegovim delodajalcem soprakomitom, od ka-
terega je galjot dobival hrano, pijačo, obleko in zdravstveno oskrbo.13 Istega
leta, kot se je zgodil upor in beg na galeji Loredani, kateremu se je pridružila
ogromna večina svobodnih galjotov, je generalni proveditor za morje Filippo
Pasqualigo v svojem poročilu napisal, da v »tistih ubogih, spravljenih v slab-
še stanje kot obsojenci ali sužnji«, prezadolženost vzbuja brezup in »čudaške
misli, polne zlih posledic«.14
V tej luči postane jasno, kako je to stanje zavestno izraženo v besedah,
ki sta jih izrekla vodja upornikov Ivan iz Bosne in svobodni galjot Bastian di
Motti iz Bergama, ki je vladarju in gospodarju služil že 24 let. Ko je upor-
ni galjot drugemu dejal: »Kaj hočeš ti tu početi v okovih, ko si dolžan toliko
denarja«, je imel v mislih ekonomske okove zadolženosti. Drugi je pojasnil:
»Ostal sem, ker sem suženj svojega gospodarja, ki me plača in preživlja« in
»sem mu dolžan 700 lir«, kar pomeni preko sto dukatov. Tudi sam se je zave-
dal, da je dejansko (ekonomski) suženj.15
Na ta način so postali svobodni galjoti last svojega soprakomita in so
imeli svojo vrednost, ki je bila (vsaj) enaka znesku njihovih dolgov. Njihov
gospodar jih je ob koncu svojega službenega obdobja prodal drugemu sopra-
komitu, ki je plačal in odkupil njihove dolgove. Tako je galjot dobil novega
gospodarja. Bili so zelo iskani, ker jih je moralo biti na vsaki galeji določe-
no število in je vedno primanjkovalo podmladka. Čeprav je bila zaradi nji-
hove zadolženosti cena svobodnih galjotov »zelo visoka«, so jih soprakomi-
ti »pograbili kot dragocene dragulje« (come gioie preciose sono incaparrati e
presi).16
13 Lo Basso, Uomini da remo, 125–127.
14 Tenenti, Venezia e i corsari, 166.
15 ASV, Avogaria – MCC, b. 4560, fasc. 13, f. 38–39, Bastian di Motti da Bergamo q. Gasparo Galioto de li-
bertà della galia Loredana (Koper, 8. maj 1605).
16 Kapitan zaliva Antonio Civran v Lo Basso, Uomini da remo, 126–127.
124
