Page 149 - Panjek, Aleksander. 2016. Krvavi poljub svobode: upor na galeji Loredani v Kopru in beg galjotov na Kras leta 1605. Založba Univerze na Primorskem, Založništvo tržaškega tiska, Koper - Trst
P. 149
krvavi pust na galeji loredani
Druga analogija med furlanskim in nasploh novoveškimi upori ter
koprskim je v tem, da je bilo nasilje okrutno in vendar natančno usmerjeno
ter omejeno. Na galeji Loredani so bili umorjeni le tisti, ki so predstavljali naj-
višjo prisotno oblast na galeji in ki so s svojo vlogo vojaškega nadzora ter obo-
roženo reakcijo neposredno ogrožali uspešnost upora. Poleg tega so želeli ubi-
ti tiste, ki so jih imeli za najbolj osovražene nasprotnike. Ubiti so bili kapetan
vojaške posadke na galeji Bastian Salamon, poveljnik topničarjev (bombar-
dirjev) Zuan Battista de Comio s Krfa in birič (aguzin) Elia s Kefalonije, ki
je bil odgovoren za disciplino in priganjanje veslačev, ter dva mornarja, ki sta
bila na straži. Paron galeje Michelin s Krete je tudi povedal, kako naj bi galjot
Battista iz Benetk iskal komita in njega, »da bi ju ubil«, ker sta jim kot oficirja
galeje ukazovala in takrat »je včasih sledila kaka beseda«, a ob uporu njiju
ni bilo na galeji. V Kopru je »ljudstvo pravilo«, da so se galjoti uprli »zaradi
sovraštva, ki so ga čutili do kapetana, komita in biriča«. Dodajmo, da to ni bil
prvi poskus upora in bega te posadke galjotov. Leto poprej so z njima posku-
sili, ko je galeja Loredana bila v Piranu (1604), a je beg v Trst uspel le štirim.
Če drži tudi to, kar je Lorenzo Bollani pred beneškimi sodniki navedel kot
dokaz, da sam ni sodil med vodilne upornike, je bil upor v Kopru leta 1605 že
njihov četrti poskus po vrsti. Bollani je namreč navedel še dva primera.
Ta Loredanova Posadka je že prej hotela odnesti Galeje, in sicer
ko so bili z gospodom Corneliom Barbarom /na galeji soprakomi-
ta Barbara/ v Pulju, so med seboj sklenili dogovor, da ko bodo šli
po vodo k Fontani, bi eden od njih zatrobil v nek Rog, in so tudi
zatrobili in vsi so odvrgli posode na tla in se vrgli nad Skapole, jim
odvzeli orožje ter se podali v beg v smeri Cesarstva, tako da če bi
ne bilo oficirjev z druge galeje, bi vsi odšli. /.../ Glede na to, kar je
ta Posadka pripovedovala na poti potem, ko smo zbežali, so tudi
Gospodu Almoru Cornerju hoteli prirediti pok /volevano fargli la
botta/, ampak jim je to preprečila neka Gospa /… iz Šibenika/, ki
je slišala, kar so se dogovarjali, in je takoj stekla h gospodarju /so-
prakomitu/ Almorju Cornerju, on pa je previdno in povsem mir-
no dal podvojiti Straže, tako da niso mogli storiti nič drugega, to-
rej naj pravica uvidi naklepnega duha teh, ki so hoteli zbežati, saj
mene takrat ni bilo na Galeji.21
K omejevanju maščevalne vneme na galeji Loredani leta 1605 je veliko
pripomogel Lovre iz Nina. Njegova je bila zasluga, da »je veliko mož ušlo
21 ASV, Avogaria – MCC, b. 4286, fasc. 5, f. 18, Lorenzo Bollani (Benetke, 2. avgust 1623).
149
Druga analogija med furlanskim in nasploh novoveškimi upori ter
koprskim je v tem, da je bilo nasilje okrutno in vendar natančno usmerjeno
ter omejeno. Na galeji Loredani so bili umorjeni le tisti, ki so predstavljali naj-
višjo prisotno oblast na galeji in ki so s svojo vlogo vojaškega nadzora ter obo-
roženo reakcijo neposredno ogrožali uspešnost upora. Poleg tega so želeli ubi-
ti tiste, ki so jih imeli za najbolj osovražene nasprotnike. Ubiti so bili kapetan
vojaške posadke na galeji Bastian Salamon, poveljnik topničarjev (bombar-
dirjev) Zuan Battista de Comio s Krfa in birič (aguzin) Elia s Kefalonije, ki
je bil odgovoren za disciplino in priganjanje veslačev, ter dva mornarja, ki sta
bila na straži. Paron galeje Michelin s Krete je tudi povedal, kako naj bi galjot
Battista iz Benetk iskal komita in njega, »da bi ju ubil«, ker sta jim kot oficirja
galeje ukazovala in takrat »je včasih sledila kaka beseda«, a ob uporu njiju
ni bilo na galeji. V Kopru je »ljudstvo pravilo«, da so se galjoti uprli »zaradi
sovraštva, ki so ga čutili do kapetana, komita in biriča«. Dodajmo, da to ni bil
prvi poskus upora in bega te posadke galjotov. Leto poprej so z njima posku-
sili, ko je galeja Loredana bila v Piranu (1604), a je beg v Trst uspel le štirim.
Če drži tudi to, kar je Lorenzo Bollani pred beneškimi sodniki navedel kot
dokaz, da sam ni sodil med vodilne upornike, je bil upor v Kopru leta 1605 že
njihov četrti poskus po vrsti. Bollani je namreč navedel še dva primera.
Ta Loredanova Posadka je že prej hotela odnesti Galeje, in sicer
ko so bili z gospodom Corneliom Barbarom /na galeji soprakomi-
ta Barbara/ v Pulju, so med seboj sklenili dogovor, da ko bodo šli
po vodo k Fontani, bi eden od njih zatrobil v nek Rog, in so tudi
zatrobili in vsi so odvrgli posode na tla in se vrgli nad Skapole, jim
odvzeli orožje ter se podali v beg v smeri Cesarstva, tako da če bi
ne bilo oficirjev z druge galeje, bi vsi odšli. /.../ Glede na to, kar je
ta Posadka pripovedovala na poti potem, ko smo zbežali, so tudi
Gospodu Almoru Cornerju hoteli prirediti pok /volevano fargli la
botta/, ampak jim je to preprečila neka Gospa /… iz Šibenika/, ki
je slišala, kar so se dogovarjali, in je takoj stekla h gospodarju /so-
prakomitu/ Almorju Cornerju, on pa je previdno in povsem mir-
no dal podvojiti Straže, tako da niso mogli storiti nič drugega, to-
rej naj pravica uvidi naklepnega duha teh, ki so hoteli zbežati, saj
mene takrat ni bilo na Galeji.21
K omejevanju maščevalne vneme na galeji Loredani leta 1605 je veliko
pripomogel Lovre iz Nina. Njegova je bila zasluga, da »je veliko mož ušlo
21 ASV, Avogaria – MCC, b. 4286, fasc. 5, f. 18, Lorenzo Bollani (Benetke, 2. avgust 1623).
149
