Page 101 - Biloslavo, Roberto, in Kljajić-Dervić, Mirela, 2016. Dejavniki uspešnosti managementa znanja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 101
Dejavniki vpliva na management znanja
− funkcijska organizacijska struktura.
− divizijska organizacijska struktura,
− projektna organizacijska struktura,
− matrična organizacijska struktura,
− dinamična mreža.
Funkcijska organizacijska struktura 101
Funkcijska organizacijska struktura je oblikovana na zahtevi, da se organi-
zacija od zgoraj navzdol razveja po nekaj ključnih funkcijah. Vsaka od teh
funkcij ima določeno vodjo, ki je odgovoren za vse dejavnosti, ki se dogajajo
v posameznem oddelku. Posamezna funkcija je naprej razdeljena na pod-
funkcije, ki se še delijo na manjše naloge, dokler jih ne dobi posameznik v
organizaciji. To je ena od najpogostejših organizacijskih struktur, ki je pri-
sotna v organizacijah. Uporablja se predvsem v manjših podjetjih. Pogos-
to jo dobimo tudi v večjih podjetjih, kjer so organizirane manjše enote (Di-
movski, Penger in Škerlavaj 2002).
Funkcijska organizacijska struktura ima svoje prednosti in slabosti
(Kavčič 1991). Najpomembnejše prednosti so v pregledu organizacije, in-
tenzivnem razvoju funkcije, enostavnem usposabljanju zaposlenih, izkori-
ščanju ekonomije obsega znotraj funkcijskih oddelkov, jasnem definiranju
moči in statusa, ter spodbujanju uresničitve funkcijskih ciljev. Obravnava-
na organizacijska struktura pa ima tudi določene slabosti, ki so posledica
neprilagojenosti na spremembe v okolju, vodi k slabi koordinaciji med od-
delki, odgovorni za uspešnost so le na vrhu organizacije, odločitve se spre-
jemajo in uresničujejo počasi.
Divizijska organizacijska struktura
Divizijska organizacijska struktura je od zgoraj navzdol razdeljena po posa-
meznih produktih ali podskupinah. V tej strukturi, morajo biti posamezne
funkcije organizirane decentralizirano na ravni panoge znotraj proizvo-
dnega podjetja. Ena najpomembnejših značilnosti te strukture je združe-
vanje, ki temelji na rezultatih organizacije. Primerna je predvsem za več-
je organizacije, ki proizvajajo veliko število različnih proizvodov. Ima tudi
določene prednosti kot so hitro odzivanje na zahteve trga in visoka koordi-
nacija znotraj poslovnih enot, in tudi določene slabosti kot so nizka koor-
dinacija med poslovnimi enotami nepovezanost in neusklajenost med po-
slovnimi enotami.
− funkcijska organizacijska struktura.
− divizijska organizacijska struktura,
− projektna organizacijska struktura,
− matrična organizacijska struktura,
− dinamična mreža.
Funkcijska organizacijska struktura 101
Funkcijska organizacijska struktura je oblikovana na zahtevi, da se organi-
zacija od zgoraj navzdol razveja po nekaj ključnih funkcijah. Vsaka od teh
funkcij ima določeno vodjo, ki je odgovoren za vse dejavnosti, ki se dogajajo
v posameznem oddelku. Posamezna funkcija je naprej razdeljena na pod-
funkcije, ki se še delijo na manjše naloge, dokler jih ne dobi posameznik v
organizaciji. To je ena od najpogostejših organizacijskih struktur, ki je pri-
sotna v organizacijah. Uporablja se predvsem v manjših podjetjih. Pogos-
to jo dobimo tudi v večjih podjetjih, kjer so organizirane manjše enote (Di-
movski, Penger in Škerlavaj 2002).
Funkcijska organizacijska struktura ima svoje prednosti in slabosti
(Kavčič 1991). Najpomembnejše prednosti so v pregledu organizacije, in-
tenzivnem razvoju funkcije, enostavnem usposabljanju zaposlenih, izkori-
ščanju ekonomije obsega znotraj funkcijskih oddelkov, jasnem definiranju
moči in statusa, ter spodbujanju uresničitve funkcijskih ciljev. Obravnava-
na organizacijska struktura pa ima tudi določene slabosti, ki so posledica
neprilagojenosti na spremembe v okolju, vodi k slabi koordinaciji med od-
delki, odgovorni za uspešnost so le na vrhu organizacije, odločitve se spre-
jemajo in uresničujejo počasi.
Divizijska organizacijska struktura
Divizijska organizacijska struktura je od zgoraj navzdol razdeljena po posa-
meznih produktih ali podskupinah. V tej strukturi, morajo biti posamezne
funkcije organizirane decentralizirano na ravni panoge znotraj proizvo-
dnega podjetja. Ena najpomembnejših značilnosti te strukture je združe-
vanje, ki temelji na rezultatih organizacije. Primerna je predvsem za več-
je organizacije, ki proizvajajo veliko število različnih proizvodov. Ima tudi
določene prednosti kot so hitro odzivanje na zahteve trga in visoka koordi-
nacija znotraj poslovnih enot, in tudi določene slabosti kot so nizka koor-
dinacija med poslovnimi enotami nepovezanost in neusklajenost med po-
slovnimi enotami.
