Page 117 - Biloslavo, Roberto, in Kljajić-Dervić, Mirela, 2016. Dejavniki uspešnosti managementa znanja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 117
Model dejavnikov vpliva
na management znanja
Po opredelitvi managementa znanja, nas je začelo zanimati, kako bi se ga
dalo izmeriti ter kako bi lahko na čim bolj standardiziran način razvršča-
li organizacije po stopnjah določene lestvice uspešnosti managementa zna-
nja. V literaturi smo zasledili kar nekaj poskusov oblikovanja modela zre-
losti managementa znanja in seveda precej podobnih mnenj raziskovalcev,
ki menijo, da je dejavnosti managementa znanja pomembno ocenjevati in
izboljševati, veliko manj pa je bilo oblikovanja modela uspešnosti manage-
menta znanja.
Anantatmula in Kanungo (2006, 26) pravita, da je zelo pomembno
meriti rezultate managementa znanja, saj so ti lahko dobra podlaga za na-
črtovanje prihodnjih vlaganj v tovrstne dejavnosti. Merjenje uspešnosti sis-
temov managementa znanja je ključno za razumevanje tega, kako naj bi bili
takšni sistemi razviti in uporabljani, meritve pa so prav tako dobrodošle, če
se želimo primerjati s svojimi konkurenti (angl. benchmarking).
Ko govorimo o uspešnosti, je treba natančneje opredeliti, katero uspeš-
nost obravnavamo. Posameznik ali združba sta uspešna, če dosežeta svo-
je cilje.
V doslej opravljenih raziskavah zasledimo različne smeri raziskovanja
uspešnosti v povezavi z managementom znanja:
− management znanja in finančna uspešnost združbe,
− management znanja in nefinančna uspešnost združbe,
− organizacijsko učenje (pridobivanje znanja na ravni združbe) in
nefinančna uspešnost itd.
na management znanja
Po opredelitvi managementa znanja, nas je začelo zanimati, kako bi se ga
dalo izmeriti ter kako bi lahko na čim bolj standardiziran način razvršča-
li organizacije po stopnjah določene lestvice uspešnosti managementa zna-
nja. V literaturi smo zasledili kar nekaj poskusov oblikovanja modela zre-
losti managementa znanja in seveda precej podobnih mnenj raziskovalcev,
ki menijo, da je dejavnosti managementa znanja pomembno ocenjevati in
izboljševati, veliko manj pa je bilo oblikovanja modela uspešnosti manage-
menta znanja.
Anantatmula in Kanungo (2006, 26) pravita, da je zelo pomembno
meriti rezultate managementa znanja, saj so ti lahko dobra podlaga za na-
črtovanje prihodnjih vlaganj v tovrstne dejavnosti. Merjenje uspešnosti sis-
temov managementa znanja je ključno za razumevanje tega, kako naj bi bili
takšni sistemi razviti in uporabljani, meritve pa so prav tako dobrodošle, če
se želimo primerjati s svojimi konkurenti (angl. benchmarking).
Ko govorimo o uspešnosti, je treba natančneje opredeliti, katero uspeš-
nost obravnavamo. Posameznik ali združba sta uspešna, če dosežeta svo-
je cilje.
V doslej opravljenih raziskavah zasledimo različne smeri raziskovanja
uspešnosti v povezavi z managementom znanja:
− management znanja in finančna uspešnost združbe,
− management znanja in nefinančna uspešnost združbe,
− organizacijsko učenje (pridobivanje znanja na ravni združbe) in
nefinančna uspešnost itd.
