Page 144 - Biloslavo, Roberto, in Kljajić-Dervić, Mirela, 2016. Dejavniki uspešnosti managementa znanja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 144
Dejavniki uspešnosti managementa znanja: Primer trgovine v državi v razvoju
izboljšuje. Na strani managementa znanja sta se avtorja osredotočila pred-
vsem na merjenje dejavnikov znanja, organizacijske klime in dejavnikov,
povezanih z ljudmi v organizaciji, medtem ko sta v zvezi z uspešnostjo po-
slovanja merila dobičkonosnost, rast, učinkovitost itd. Ugotovila sta, da
človeški dejavnik pomembno vpliva na uspešnost poslovanja. Lin (2000,
145) prav tako ugotavlja, da lahko način prenosa znanja pozitivno vpliva na
uspešnost poslovanja. Darroch (2003, 52) ugotavlja, da se lahko pri uvedbi
strategij, usmerjenih v znanje, poveča uspešnost poslovanja v organizaciji.
Lee in Yu (2004, 341–2, 357) sta raziskovala, kako moč organizacijske
klime vpliva na uspešnost poslovanja. Ugotovila sta, da klima v določeni
meri vpliva na uspešnost poslovanja.
Shere in Lee (2004, 936–9) sta dokazala, da uporaba informacijskih
orodij pozitivno vpliva na management internega in eksternega znanja, kar
144 posledično vpliva tudi na uspešnost poslovanja.
Salojärvi, Furu in Sveiby (2005, 103) ugotavljajo, da višja stopnja zrelo-
sti managementa znanja pozitivno vpliva na dolgoročno rast podjetja. Bo-
silj Vukšić in Lončar (2006, 393) pravita, da management znanja, integri-
ran v strategijo podjetja, vpliva na izboljšanje uspešnosti poslovanja.
Težavo pri dokazovanju povezave med managementom znanja in us-
pešnostjo poslovanja vidimo tudi v tem, da različni avtorji na različne nači-
ne merijo management znanja ter z različnimi kazalci opredeljujejo uspeš-
nost poslovanja organizacije.
Za oceno uspešnosti poslovanja sta Ahn in Chang (2004, 404–5) meri-
la finančno in organizacijsko uspešnost. S finančno uspešnostjo so mišljene
tipične finančne mere, kot so prihodki, dodana vrednost, dobiček, z orga-
nizacijsko uspešnostjo pa mislimo na nefinančne mere, kot so število novih
idej, novih izdelkov in storitev, zadovoljstvo z delom in drugo.
Škerlavaj et al. (2007, 346) ter Škerlavaj in Dimovski (2006, 85) v svo-
jih raziskavah preučujejo, ali uporaba konceptov učeče se organizacije (in s
tem povezane kulture in učenja) vpliva na uspešnost poslovanja. Rezulta-
ti v prvem primeru kažejo, da obstaja pozitivna povezava med konstruk-
toma, čeprav posredna, preko nefinančnih kazalnikov uspešnosti. V drugi
raziskavi so dokazali, da obstaja pozitivna in močna vez med organizacij-
skim učenjem in uspešnostjo organizacije, predvsem z vidika zaposlenih.
Za merjenje uspešnosti poslovanja so tako uporabljeni kazalci, kot so: za-
upanje vodstvu, učinkovitost dela, zavzetost zaposlenih, cena dela na za-
poslenega v primerjavi s povprečjem panoge, zadovoljstvo zaposlenih in fle-
ksibilnost zaposlenih.
Škerlavaj (2001, 39) meri uspešnost z vidika finančnih rezultatov poslo-
vanja (dobičkonosnost sredstev, dodana vrednost na zaposlenega) in nefi-
izboljšuje. Na strani managementa znanja sta se avtorja osredotočila pred-
vsem na merjenje dejavnikov znanja, organizacijske klime in dejavnikov,
povezanih z ljudmi v organizaciji, medtem ko sta v zvezi z uspešnostjo po-
slovanja merila dobičkonosnost, rast, učinkovitost itd. Ugotovila sta, da
človeški dejavnik pomembno vpliva na uspešnost poslovanja. Lin (2000,
145) prav tako ugotavlja, da lahko način prenosa znanja pozitivno vpliva na
uspešnost poslovanja. Darroch (2003, 52) ugotavlja, da se lahko pri uvedbi
strategij, usmerjenih v znanje, poveča uspešnost poslovanja v organizaciji.
Lee in Yu (2004, 341–2, 357) sta raziskovala, kako moč organizacijske
klime vpliva na uspešnost poslovanja. Ugotovila sta, da klima v določeni
meri vpliva na uspešnost poslovanja.
Shere in Lee (2004, 936–9) sta dokazala, da uporaba informacijskih
orodij pozitivno vpliva na management internega in eksternega znanja, kar
144 posledično vpliva tudi na uspešnost poslovanja.
Salojärvi, Furu in Sveiby (2005, 103) ugotavljajo, da višja stopnja zrelo-
sti managementa znanja pozitivno vpliva na dolgoročno rast podjetja. Bo-
silj Vukšić in Lončar (2006, 393) pravita, da management znanja, integri-
ran v strategijo podjetja, vpliva na izboljšanje uspešnosti poslovanja.
Težavo pri dokazovanju povezave med managementom znanja in us-
pešnostjo poslovanja vidimo tudi v tem, da različni avtorji na različne nači-
ne merijo management znanja ter z različnimi kazalci opredeljujejo uspeš-
nost poslovanja organizacije.
Za oceno uspešnosti poslovanja sta Ahn in Chang (2004, 404–5) meri-
la finančno in organizacijsko uspešnost. S finančno uspešnostjo so mišljene
tipične finančne mere, kot so prihodki, dodana vrednost, dobiček, z orga-
nizacijsko uspešnostjo pa mislimo na nefinančne mere, kot so število novih
idej, novih izdelkov in storitev, zadovoljstvo z delom in drugo.
Škerlavaj et al. (2007, 346) ter Škerlavaj in Dimovski (2006, 85) v svo-
jih raziskavah preučujejo, ali uporaba konceptov učeče se organizacije (in s
tem povezane kulture in učenja) vpliva na uspešnost poslovanja. Rezulta-
ti v prvem primeru kažejo, da obstaja pozitivna povezava med konstruk-
toma, čeprav posredna, preko nefinančnih kazalnikov uspešnosti. V drugi
raziskavi so dokazali, da obstaja pozitivna in močna vez med organizacij-
skim učenjem in uspešnostjo organizacije, predvsem z vidika zaposlenih.
Za merjenje uspešnosti poslovanja so tako uporabljeni kazalci, kot so: za-
upanje vodstvu, učinkovitost dela, zavzetost zaposlenih, cena dela na za-
poslenega v primerjavi s povprečjem panoge, zadovoljstvo zaposlenih in fle-
ksibilnost zaposlenih.
Škerlavaj (2001, 39) meri uspešnost z vidika finančnih rezultatov poslo-
vanja (dobičkonosnost sredstev, dodana vrednost na zaposlenega) in nefi-
