Page 149 - Biloslavo, Roberto, in Kljajić-Dervić, Mirela, 2016. Dejavniki uspešnosti managementa znanja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 149
Empirična raziskava 149
struktura in človeški kapitala) smo prišli s preučitvijo literature in z opre-
delitvijo elementov managementa znanja oziroma merljivih ključnih de-
javnikov uspeha managementa znanja. Poleg ocenjevanja teh dejavnikov z
namenom ocene vpliva na uspešnost managementa znanja v podjetjih (hi-
poteze od H1 do H6) smo preučevali tudi vpliv managementa znanja na
(finančno in nefinančno) uspešnost poslovanja (hipotezi H7 in H8).
Z namenom empiričnega preverjanja navedenih predpostavk smo upo-
rabili metodologijo strukturnih linearnih enačb (angl. structural equati-
on modeling – SEM). Gre za statistično metodo, ki je namenjena izdelavi
in preizkušanju (vzročnih) modelov s poudarkom na potrjevalni oziro-
ma konfirmatorni analizi. Metodologija nam omogoča ugotoviti, ali pred-
postavljene povezave med spremenljivkami držijo. Endogene in eksogene
latentne spremenljivke merimo z merskimi spremenljivkami, ki so lahko
sestavljene iz ene ali več postavk (Škerlavaj 2003, 34). Izvajanje te analize
nam omogočajo številna programska orodja. Za potrebe raziskave smo se
odločili za uporabo programskega orodja LISREL.
Metoda modeliranja je namenjena analizi predpostavljenih povezav
med latentnimi spremenljivkami, tvori pa jo več korakov, in sicer izdela-
va konceptualnega modela, izdelava diagrama poti, specifikacija modela,
identifikacija modela, ocena vrednosti parametrov, vrednotenje ustreznos-
ti modela, prilagoditev modela in navzkrižno vrednotenje modela.
Pred ocenjevanjem celotnega modela s sistemom strukturnih linear-
nih enačb smo izvedli faktorsko analizo. Z analizo smo želeli izvedeti, ali
izbrane merske spremenljivke pomenijo dobro mero za izbrane konstruk-
te. V ta namen smo uporabili programsko orodje SPSS 22.0 (Hair et al.
1998, 90).
Preden smo opravili empirično preverjanje z navedenimi metodami,
smo morali pridobiti ustrezne podatke. Te smo pridobili s pomočjo anke-
tnega vprašalnika. Po pridobitvi podatkov smo pristopili k obdelavi po-
datkov s pomočjo programskega orodja SPSS 22.0 in LISREL, pred tem pa
smo opravili kodifikacijo vseh podatkov. Na podlagi obdelanih podatkov
smo podali sklepe in odgovorili na zastavljene hipoteze.
Sestava vprašalnika
Za potrebe empirične raziskave smo sestavili vprašalnik, ki je vseboval splo-
šna vprašanja, namenjena spoznavanju ocenjevanih organizacij. Podatki, ki
smo jih zbirali so: naziv organizacije (po želji), identifikacijska ali matična
številka (po želji), regija v kateri podjetje posluje, velikost podjetja – števi-
lo zaposlenih v letu 2012, šifra poslovne dejavnosti, kako dolgo podjetje po-
sluje, podatki o managerju: spol, starost, izkušnje, stopnja in smer izobraz-
struktura in človeški kapitala) smo prišli s preučitvijo literature in z opre-
delitvijo elementov managementa znanja oziroma merljivih ključnih de-
javnikov uspeha managementa znanja. Poleg ocenjevanja teh dejavnikov z
namenom ocene vpliva na uspešnost managementa znanja v podjetjih (hi-
poteze od H1 do H6) smo preučevali tudi vpliv managementa znanja na
(finančno in nefinančno) uspešnost poslovanja (hipotezi H7 in H8).
Z namenom empiričnega preverjanja navedenih predpostavk smo upo-
rabili metodologijo strukturnih linearnih enačb (angl. structural equati-
on modeling – SEM). Gre za statistično metodo, ki je namenjena izdelavi
in preizkušanju (vzročnih) modelov s poudarkom na potrjevalni oziro-
ma konfirmatorni analizi. Metodologija nam omogoča ugotoviti, ali pred-
postavljene povezave med spremenljivkami držijo. Endogene in eksogene
latentne spremenljivke merimo z merskimi spremenljivkami, ki so lahko
sestavljene iz ene ali več postavk (Škerlavaj 2003, 34). Izvajanje te analize
nam omogočajo številna programska orodja. Za potrebe raziskave smo se
odločili za uporabo programskega orodja LISREL.
Metoda modeliranja je namenjena analizi predpostavljenih povezav
med latentnimi spremenljivkami, tvori pa jo več korakov, in sicer izdela-
va konceptualnega modela, izdelava diagrama poti, specifikacija modela,
identifikacija modela, ocena vrednosti parametrov, vrednotenje ustreznos-
ti modela, prilagoditev modela in navzkrižno vrednotenje modela.
Pred ocenjevanjem celotnega modela s sistemom strukturnih linear-
nih enačb smo izvedli faktorsko analizo. Z analizo smo želeli izvedeti, ali
izbrane merske spremenljivke pomenijo dobro mero za izbrane konstruk-
te. V ta namen smo uporabili programsko orodje SPSS 22.0 (Hair et al.
1998, 90).
Preden smo opravili empirično preverjanje z navedenimi metodami,
smo morali pridobiti ustrezne podatke. Te smo pridobili s pomočjo anke-
tnega vprašalnika. Po pridobitvi podatkov smo pristopili k obdelavi po-
datkov s pomočjo programskega orodja SPSS 22.0 in LISREL, pred tem pa
smo opravili kodifikacijo vseh podatkov. Na podlagi obdelanih podatkov
smo podali sklepe in odgovorili na zastavljene hipoteze.
Sestava vprašalnika
Za potrebe empirične raziskave smo sestavili vprašalnik, ki je vseboval splo-
šna vprašanja, namenjena spoznavanju ocenjevanih organizacij. Podatki, ki
smo jih zbirali so: naziv organizacije (po želji), identifikacijska ali matična
številka (po želji), regija v kateri podjetje posluje, velikost podjetja – števi-
lo zaposlenih v letu 2012, šifra poslovne dejavnosti, kako dolgo podjetje po-
sluje, podatki o managerju: spol, starost, izkušnje, stopnja in smer izobraz-
