Page 65 - Biloslavo, Roberto, in Kljajić-Dervić, Mirela, 2016. Dejavniki uspešnosti managementa znanja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 65
Management znanja
− zgodnje upokojevanje in povečana mobilnost delovne sile vodi v
izgubo znanja,
− spremembe v strategiji lahko povzročijo izgubo znanja na določe-
nem področju,
− večina dela temelji na informacijah,
− organizacije tekmujejo na podlagi znanja,
− izdelki in storitve so vse bolj kompleksni, obdarjeni s pomembni-
mi informacijskimi sestavnimi deli,
− potreba po vseživljenjskem učenju je neizogibna realnost.
65
Slika 10: Področje izboljšav ob uvedbi koncepta managementa znanja.
Vri: Kovač 2006, 118.
Skratka, znanje in informacije postanejo središče, v katerem se pojavijo
poslovne težave. Kot rezultat tega je management znanja glavna priložnost
za doseganje precejšnjih prihrankov in pomembnega napredka pri delovni
uspešnosti in konkurenčnosti sodobne organizacije.
Podjetja ne morejo več pričakovati, da jih bodo izdelki in praksa, zara-
di katerih so bila v zadnjem obdobju uspešna, ohranjali tudi v prihodnje.
Čas za ustvarjanje novih proizvodov in njihovega uvajanja na trg postaja
vse bolj dinamično in jedrnato. Družbe sedaj zahtevajo kakovost, vrednost,
inovativnost in odzivnost na poslovne uspehe kot dejavnike, ki bodo opre-
deljeni v prihodnosti. Podjetja se bodo razlikovala med seboj po tem, kar
vedo. Definicija družbe Sidney Winters kot »organizacija, ki ve, kako se
stvari delajo«, se lahko spremeni, glede na naslednje desetletje in spremem-
be v poslovanju v »organizacijo, ki ve, kako narediti nove stvari dobro in
hitro«.
V zvezi z uporabo in razvojem managementa znanja razlikujemo
usmerjen pogled na informacijski in usmerjen pogled na človeško kompo-
nento managementa znanja. Prva usmerjenost vidi informacijske-komuni-
− zgodnje upokojevanje in povečana mobilnost delovne sile vodi v
izgubo znanja,
− spremembe v strategiji lahko povzročijo izgubo znanja na določe-
nem področju,
− večina dela temelji na informacijah,
− organizacije tekmujejo na podlagi znanja,
− izdelki in storitve so vse bolj kompleksni, obdarjeni s pomembni-
mi informacijskimi sestavnimi deli,
− potreba po vseživljenjskem učenju je neizogibna realnost.
65
Slika 10: Področje izboljšav ob uvedbi koncepta managementa znanja.
Vri: Kovač 2006, 118.
Skratka, znanje in informacije postanejo središče, v katerem se pojavijo
poslovne težave. Kot rezultat tega je management znanja glavna priložnost
za doseganje precejšnjih prihrankov in pomembnega napredka pri delovni
uspešnosti in konkurenčnosti sodobne organizacije.
Podjetja ne morejo več pričakovati, da jih bodo izdelki in praksa, zara-
di katerih so bila v zadnjem obdobju uspešna, ohranjali tudi v prihodnje.
Čas za ustvarjanje novih proizvodov in njihovega uvajanja na trg postaja
vse bolj dinamično in jedrnato. Družbe sedaj zahtevajo kakovost, vrednost,
inovativnost in odzivnost na poslovne uspehe kot dejavnike, ki bodo opre-
deljeni v prihodnosti. Podjetja se bodo razlikovala med seboj po tem, kar
vedo. Definicija družbe Sidney Winters kot »organizacija, ki ve, kako se
stvari delajo«, se lahko spremeni, glede na naslednje desetletje in spremem-
be v poslovanju v »organizacijo, ki ve, kako narediti nove stvari dobro in
hitro«.
V zvezi z uporabo in razvojem managementa znanja razlikujemo
usmerjen pogled na informacijski in usmerjen pogled na človeško kompo-
nento managementa znanja. Prva usmerjenost vidi informacijske-komuni-
