Page 63 - Biloslavo, Roberto, in Kljajić-Dervić, Mirela, 2016. Dejavniki uspešnosti managementa znanja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 63
Management znanja 63
− podpora za izvajanje in organizacijo dejavnosti (organizacijska
struktura, poslovni procesi, struktura informacijskih sistemov).
Oba pristopa sta draga, težka in rizična. Zato ju lahko kombiniramo
in z njima dobimo močnejši skupni efekt. Temu pripomore tudi dejstvo,
da so mnogi termini, ki jih uporabljajo ti pristopi, skupni, že daljši čas so
splošno znani glede na to, da je v ekonomskem okolju pristop BRP dlje časa
prisoten. Prav zaradi navedenih podobnosti med tema dvema pristopoma
predlagajo nekateri avtorji formuliranje enotnega sistema, ki bi ju združil;
kot npr. »Business process oriented delivery of knowledge throught domain
ontologies« Andreasa Abeckerja in sodelavcev (Abecker et al. 2001).
Management znanja nasproti »vitke proizvodnje«
Cilj »vitke proizvodnje« je izboljšati produktivnost, reducirati čas in stro-
ške proizvodnje ter izboljšanje kakovosti celotne organizacije. Osnovni
principi »vitke proizvodnje« so (Lin in Tserng 2003):
− izločanje dejavnosti, ki ne povečujejo vrednost izdelka ali storitve,
− trud za kontinuiranim izboljšanjem izdelkov in poslovnih proce-
sov,
− multifunkcionalni timi,
− »just in-time« proizvodnja in dostava,
− integracija z dobavitelji,
− fleksibilni informacijski sistemi.
»Vitka proizvodnja« deluje skupaj z idejo managementa znanja, da bi
zagotovili, da bo tisto kar zaposleni znajo, zlahka preneseno tudi na druge.
Management znanja podpira delo s pomočjo »vitka proizvodnja« na dru-
gi nivo. »Vitka proizvodnja« poudarja timsko delo, eliminira zgubo v ka-
terem koli pogledu, optimizira vrednost in minimizira pretok časa, mana-
gement znanja pa sugerira vse to skozi organizacijo in predstavitev znanja
na način, ki se ga razume kot takega, da se je mogoče učiti brez ponavljanja
napak iz preteklosti. Management znanja pomaga, da organizacija razume
kateri intelektualni potencial ima, »vitka proizvodnja« pa kako naj ga naj-
bolj učinkovito izkoristi.
»Vitka proizvodnja« se lahko opiše kot »delati več z manj« (Lin in
Tserng 2003). Zveza med »vitka proizvodnja« in managementom zna-
nja je sestavljena iz tega ker se tiho in eksplicitno znanje kreira na zanju
in izkušnjah, ki so nastali kot rezultat projekta, ki se odvija v organiza-
ciji. To znanje se lahko ponovno izkoristi tudi za bodoče projekte z izo-
gibanjem ponavljanja istih in podobnih napak. Glavne prednosti upora-
− podpora za izvajanje in organizacijo dejavnosti (organizacijska
struktura, poslovni procesi, struktura informacijskih sistemov).
Oba pristopa sta draga, težka in rizična. Zato ju lahko kombiniramo
in z njima dobimo močnejši skupni efekt. Temu pripomore tudi dejstvo,
da so mnogi termini, ki jih uporabljajo ti pristopi, skupni, že daljši čas so
splošno znani glede na to, da je v ekonomskem okolju pristop BRP dlje časa
prisoten. Prav zaradi navedenih podobnosti med tema dvema pristopoma
predlagajo nekateri avtorji formuliranje enotnega sistema, ki bi ju združil;
kot npr. »Business process oriented delivery of knowledge throught domain
ontologies« Andreasa Abeckerja in sodelavcev (Abecker et al. 2001).
Management znanja nasproti »vitke proizvodnje«
Cilj »vitke proizvodnje« je izboljšati produktivnost, reducirati čas in stro-
ške proizvodnje ter izboljšanje kakovosti celotne organizacije. Osnovni
principi »vitke proizvodnje« so (Lin in Tserng 2003):
− izločanje dejavnosti, ki ne povečujejo vrednost izdelka ali storitve,
− trud za kontinuiranim izboljšanjem izdelkov in poslovnih proce-
sov,
− multifunkcionalni timi,
− »just in-time« proizvodnja in dostava,
− integracija z dobavitelji,
− fleksibilni informacijski sistemi.
»Vitka proizvodnja« deluje skupaj z idejo managementa znanja, da bi
zagotovili, da bo tisto kar zaposleni znajo, zlahka preneseno tudi na druge.
Management znanja podpira delo s pomočjo »vitka proizvodnja« na dru-
gi nivo. »Vitka proizvodnja« poudarja timsko delo, eliminira zgubo v ka-
terem koli pogledu, optimizira vrednost in minimizira pretok časa, mana-
gement znanja pa sugerira vse to skozi organizacijo in predstavitev znanja
na način, ki se ga razume kot takega, da se je mogoče učiti brez ponavljanja
napak iz preteklosti. Management znanja pomaga, da organizacija razume
kateri intelektualni potencial ima, »vitka proizvodnja« pa kako naj ga naj-
bolj učinkovito izkoristi.
»Vitka proizvodnja« se lahko opiše kot »delati več z manj« (Lin in
Tserng 2003). Zveza med »vitka proizvodnja« in managementom zna-
nja je sestavljena iz tega ker se tiho in eksplicitno znanje kreira na zanju
in izkušnjah, ki so nastali kot rezultat projekta, ki se odvija v organiza-
ciji. To znanje se lahko ponovno izkoristi tudi za bodoče projekte z izo-
gibanjem ponavljanja istih in podobnih napak. Glavne prednosti upora-
