Page 64 - Biloslavo, Roberto, in Kljajić-Dervić, Mirela, 2016. Dejavniki uspešnosti managementa znanja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 64
Dejavniki uspešnosti managementa znanja: Primer trgovine v državi v razvoju
be managementa znanja v »vitki proizvodnji« so: redukcija časa, redukcija
zgube, rast outputa v projektu in iniciacija inovacij baziranih na izkušnjah
in know-how.
Z uporabo managementa znanja, lahko baza projektno orientiranega
znanja služi projektom v prihodnosti. Prednosti managementa znanja se
srečajo s končnim ciljem »vitka proizvodnja«. Prav zaradi tega je mana-
gement znanja eno od najpomembnejših in obveznih sredstev »lean pro-
duction«.
Prihodnost koncepta managementa znanja
Bernik, Florjančič in Rajkovič (2002, 474) trdijo, da učinkovit manage-
ment znanja pospešuje razvoj inovacije s spodbujanjem prostega pretoka
idej; izboljšuje podporo kupcem in posledično krajša odzivni čas, poveču-
64 je prihodek s hitrejšim uvajanjem proizvodov in storitev na trg; izboljšu-
je uporabo znanja zaposlenih z razumevanjem vrednosti znanja in nagraje-
vanjem zaposlenih na podlagi prispevka znanja v delovne procese, izdelke
in storitve; znižuje stroške z odpravljanjem redundantnih in nepotrebnih
procesov; skrajšuje čas pri usposabljanju novih delavcev.
Koncept managementa znanja, če je skladen s strateškimi cilji organi-
zacije, pripomore k učinkovitosti poslovnih procesov v organizaciji ter iz-
boljšuje njen konkurenčni položaj. Izboljšanje organizacijskih procesov s
pomočjo koncepta managementa znanja potrjujejo tudi izsledki empirič-
ne raziskave (Slika 10), v katero je bilo vključenih tisoč največjih podjetij
iz Nemčije in dvesto največjih podjetij iz Evrope. Raziskava je potekala v
okviru inštituta Frauenhofer (Nemčija) z namenom preučevanja razširje-
nosti in koristi koncepta managementa znanja.
Na podlagi navedenih prednosti se lahko vprašamo, zakaj danes potre-
bujemo management znanja. Lahko rečemo, da so glavni dejavniki, ki po-
jasnijo potrebo po študiju in integraciji managementa znanja v sodobnem
poslovanju, naslednji:
− trgi so vse bolj konkurenčni, hitrost nastajanja inovacij pa se pove-
čuje,
− zmanjševanje osebja ustvarja potrebo po zamenjavi neformalnega
znanja s formalnim,
− konkurenčni pritisk zmanjšuje delovno silo, ki zadržuje dragoce-
no poslovno znanje,
− zmanjšana je vrednost časa, namenjenega izkušnjam in pridobiva-
nju znanja,
be managementa znanja v »vitki proizvodnji« so: redukcija časa, redukcija
zgube, rast outputa v projektu in iniciacija inovacij baziranih na izkušnjah
in know-how.
Z uporabo managementa znanja, lahko baza projektno orientiranega
znanja služi projektom v prihodnosti. Prednosti managementa znanja se
srečajo s končnim ciljem »vitka proizvodnja«. Prav zaradi tega je mana-
gement znanja eno od najpomembnejših in obveznih sredstev »lean pro-
duction«.
Prihodnost koncepta managementa znanja
Bernik, Florjančič in Rajkovič (2002, 474) trdijo, da učinkovit manage-
ment znanja pospešuje razvoj inovacije s spodbujanjem prostega pretoka
idej; izboljšuje podporo kupcem in posledično krajša odzivni čas, poveču-
64 je prihodek s hitrejšim uvajanjem proizvodov in storitev na trg; izboljšu-
je uporabo znanja zaposlenih z razumevanjem vrednosti znanja in nagraje-
vanjem zaposlenih na podlagi prispevka znanja v delovne procese, izdelke
in storitve; znižuje stroške z odpravljanjem redundantnih in nepotrebnih
procesov; skrajšuje čas pri usposabljanju novih delavcev.
Koncept managementa znanja, če je skladen s strateškimi cilji organi-
zacije, pripomore k učinkovitosti poslovnih procesov v organizaciji ter iz-
boljšuje njen konkurenčni položaj. Izboljšanje organizacijskih procesov s
pomočjo koncepta managementa znanja potrjujejo tudi izsledki empirič-
ne raziskave (Slika 10), v katero je bilo vključenih tisoč največjih podjetij
iz Nemčije in dvesto največjih podjetij iz Evrope. Raziskava je potekala v
okviru inštituta Frauenhofer (Nemčija) z namenom preučevanja razširje-
nosti in koristi koncepta managementa znanja.
Na podlagi navedenih prednosti se lahko vprašamo, zakaj danes potre-
bujemo management znanja. Lahko rečemo, da so glavni dejavniki, ki po-
jasnijo potrebo po študiju in integraciji managementa znanja v sodobnem
poslovanju, naslednji:
− trgi so vse bolj konkurenčni, hitrost nastajanja inovacij pa se pove-
čuje,
− zmanjševanje osebja ustvarja potrebo po zamenjavi neformalnega
znanja s formalnim,
− konkurenčni pritisk zmanjšuje delovno silo, ki zadržuje dragoce-
no poslovno znanje,
− zmanjšana je vrednost časa, namenjenega izkušnjam in pridobiva-
nju znanja,
