Page 62 - Biloslavo, Roberto, in Kljajić-Dervić, Mirela, 2016. Dejavniki uspešnosti managementa znanja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 62
Dejavniki uspešnosti managementa znanja: Primer trgovine v državi v razvoju
nosti, predstavljata boljša izkoriščenost intelektualnega kapitala in znanja,
ključ doseganja želenih rezultatov. Da bi organizacija bila uspešna, je obve-
zno treba uporabiti integriran pristop managementu. Z drugimi besedami,
TQM se mora boriti s spremembami v okolju skozi izboljšanje zmogljivosti
in veščin managementa znanja.
Za uspešno implementacijo tega pristopa je treba zagotoviti naslednje
predpogoje:
− izgradnja atmosfere razumevanja in zaupanja in to od top mana-
gementa do vseh nivojev;
− zadostni viri morajo biti razporejeni tako, da zagotovijo uspeh;
− zanje o potrebah in pričakovanjih uporabnika in ostalih delničar-
jev mora biti dosegljivo vsem v organizaciji;
− intelektualni kapital mora biti transformiran v znanje o izdelkih /
62
storitvah na način, ki bo uporaben za vse dostopne človeške vire;
− obstoječe znanje in učenje novega mora biti dostopno vsem;
− znanje mora pomagati organizacijskem učenju in kreiranju orga-
nizacijske kulture, ki teži h konstantnem izboljšanju;
− podpora individualnemu in kolektivnemu učenju s podporo tre-
ningu in izobraževanju, kot tudi delitev znanja in izkušenj.
Management znanja nasproti reinženiring poslovnih procesov
Pod pojmom reinženiring poslovnih procesov (BPR – business process re-
-engineering) razumemo korenito testiranje in radikalni re-dizajn poslov-
nih povesov, ki prispevajo k dramatičnem izboljšanju v glavnih, modernih
merah uspeha, kot so cena, kakovost, storitve in hitrost. BPR nudi novi za-
četek za organizacijski re-dizajn. Sestavljen je iz štirih osnovnih faz: pre-
gled aktualne poslovne situacije v organizaciji; odločanje o tem, kateri deli
poslovnega procesa so kritični, kjer se lahko doda vrednost in seznanitev z
napakami; kreiranje pravil re-dizajna in implementacija.
BPR je bil vodilni poslovni trend v sredini osemdesetih, pa vse do de-
vetdesetih let. Čeprav se koncepti BPR in koncept managementa znanja
opazujejo v glavnem ločeno, obstajajo vidne podobnosti med njimi.
Management znanja in reinženiring poslovnih procesov imata iste
ekonomske cilje:
− doseganje kakovosti in izboljšanje poslovanja;
− jasna organizacijska osnova in strateški načrt na začetku;
− integrirani niz motivacijskih, organizacijskih in tehnoloških in-
štrumentov in pripomočkov;
nosti, predstavljata boljša izkoriščenost intelektualnega kapitala in znanja,
ključ doseganja želenih rezultatov. Da bi organizacija bila uspešna, je obve-
zno treba uporabiti integriran pristop managementu. Z drugimi besedami,
TQM se mora boriti s spremembami v okolju skozi izboljšanje zmogljivosti
in veščin managementa znanja.
Za uspešno implementacijo tega pristopa je treba zagotoviti naslednje
predpogoje:
− izgradnja atmosfere razumevanja in zaupanja in to od top mana-
gementa do vseh nivojev;
− zadostni viri morajo biti razporejeni tako, da zagotovijo uspeh;
− zanje o potrebah in pričakovanjih uporabnika in ostalih delničar-
jev mora biti dosegljivo vsem v organizaciji;
− intelektualni kapital mora biti transformiran v znanje o izdelkih /
62
storitvah na način, ki bo uporaben za vse dostopne človeške vire;
− obstoječe znanje in učenje novega mora biti dostopno vsem;
− znanje mora pomagati organizacijskem učenju in kreiranju orga-
nizacijske kulture, ki teži h konstantnem izboljšanju;
− podpora individualnemu in kolektivnemu učenju s podporo tre-
ningu in izobraževanju, kot tudi delitev znanja in izkušenj.
Management znanja nasproti reinženiring poslovnih procesov
Pod pojmom reinženiring poslovnih procesov (BPR – business process re-
-engineering) razumemo korenito testiranje in radikalni re-dizajn poslov-
nih povesov, ki prispevajo k dramatičnem izboljšanju v glavnih, modernih
merah uspeha, kot so cena, kakovost, storitve in hitrost. BPR nudi novi za-
četek za organizacijski re-dizajn. Sestavljen je iz štirih osnovnih faz: pre-
gled aktualne poslovne situacije v organizaciji; odločanje o tem, kateri deli
poslovnega procesa so kritični, kjer se lahko doda vrednost in seznanitev z
napakami; kreiranje pravil re-dizajna in implementacija.
BPR je bil vodilni poslovni trend v sredini osemdesetih, pa vse do de-
vetdesetih let. Čeprav se koncepti BPR in koncept managementa znanja
opazujejo v glavnem ločeno, obstajajo vidne podobnosti med njimi.
Management znanja in reinženiring poslovnih procesov imata iste
ekonomske cilje:
− doseganje kakovosti in izboljšanje poslovanja;
− jasna organizacijska osnova in strateški načrt na začetku;
− integrirani niz motivacijskih, organizacijskih in tehnoloških in-
štrumentov in pripomočkov;
