Page 66 - Biloslavo, Roberto, in Kljajić-Dervić, Mirela, 2016. Dejavniki uspešnosti managementa znanja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 66
Dejavniki uspešnosti managementa znanja: Primer trgovine v državi v razvoju
kacijske tehnologije kot odgovor in rešitev problemov managementa zna-
nja. Nekatera IT podjetja so celo sprejela jezik managementa znanja, ki ima
za cilj promocijo tistega, ki ga popularno imenujemo »business intelligen-
ce«. Informacijske-komunikacijske tehnologije zagotavljajo moč in tehni-
ko, ki igrajo pomembno vlogo pri strategiji managementa znanja. Na žalost,
se pogosto zgodi, da projekti, ki jih vodi le taka usmeritev in perspektiva, in
z zanikanjem strateškega vodenja in človeških dejavnikov, propadajo.
Po drugi strani, usmerjenost k človeškem dejavniku kot ključnem v ra-
zvoju za management znanja, predstavljajo teoretiki, ki utemeljujejo svo-
ja mnenja na področju psihologije, organizacijskega vedenja, sociologije.
Prepričani so, da so ključni elementi managementa znanja človeški razum,
človeška organizacija ter spretnosti in sposobnosti managementa (npr. vse-
življenjsko učenje, ustvarjanje znanja, ozračje zaupanja in izmenjave infor-
66 macij). Cilj managementa znanja je širiti prenos znanja tako znotraj orga-
nizacije kot tudi z zunanjimi strankami in partnerji. Takšna usmeritev
informacijske-komunikacijske tehnologije vidi kot le majhen del pri zdru-
ževanju managementa znanja v organizacijski strukturi. Ti teoretiki imajo
tendenco zavrnitve rešitev managementa znanja, ki temeljijo na informa-
cijski tehnologiji, celo v njihovo lastno škodo.
Postavi se vprašanje, v čem lahko vidimo prihodnost managementa
znanja. Management znanja se lahko opredeli le s pomočjo treh kompo-
nent: procesa, ljudi in informacijske-komunikacijske tehnologije. Izziv je
zgraditi hibrid managementa znanja, v katerem bodo ljudje in stroji upo-
rabljeni na komplementaren način. Tehnološko orientirani koncepti mo-
rajo sprejeti dejstvo, da je pomemben vidik človeškega znanja, katerega ni
mogoče obravnavati kot informacijo znotraj računalniškega sistema. Prav
takšna razmišljanja, ki gredo od človeka, morajo sprejeti, da informacijska
tehnologija in njene tri temeljne informacijske funkcije (zbiranje, obdela-
va in komunikacija) igrajo in bodo še naprej igrale ključno vlogo pri učin-
kovitem managementu znanja sodobnih organizacij. Tako ugotovimo, da
je prihodnost managementa znanja pri odpravljanju vseh teh razlik in po-
vezovanju med omenjenimi prihodnostmi – management znanja je člove-
ku orientirana filozofija, ki obvezno vključuje in spodbuja uporabo in upo-
rabnost informacijske-komunikacijske tehnologije.
O tem, kaj se pričakuje od sodobne poslovne organizacije v prihodno-
sti najboljše pričajo opredelitve, ki so jih podala nekatera podjetja: »Xe-
rox« sebe imenuje »the document company« in ne »tiskalnik družba«,
saj ponujajo rešitve poslovnih problemov, in ne samo pisarniških stro-
jev, »Ford« se osredotoča na »kakovost«, »IBM« – »Industry-solutions
kacijske tehnologije kot odgovor in rešitev problemov managementa zna-
nja. Nekatera IT podjetja so celo sprejela jezik managementa znanja, ki ima
za cilj promocijo tistega, ki ga popularno imenujemo »business intelligen-
ce«. Informacijske-komunikacijske tehnologije zagotavljajo moč in tehni-
ko, ki igrajo pomembno vlogo pri strategiji managementa znanja. Na žalost,
se pogosto zgodi, da projekti, ki jih vodi le taka usmeritev in perspektiva, in
z zanikanjem strateškega vodenja in človeških dejavnikov, propadajo.
Po drugi strani, usmerjenost k človeškem dejavniku kot ključnem v ra-
zvoju za management znanja, predstavljajo teoretiki, ki utemeljujejo svo-
ja mnenja na področju psihologije, organizacijskega vedenja, sociologije.
Prepričani so, da so ključni elementi managementa znanja človeški razum,
človeška organizacija ter spretnosti in sposobnosti managementa (npr. vse-
življenjsko učenje, ustvarjanje znanja, ozračje zaupanja in izmenjave infor-
66 macij). Cilj managementa znanja je širiti prenos znanja tako znotraj orga-
nizacije kot tudi z zunanjimi strankami in partnerji. Takšna usmeritev
informacijske-komunikacijske tehnologije vidi kot le majhen del pri zdru-
ževanju managementa znanja v organizacijski strukturi. Ti teoretiki imajo
tendenco zavrnitve rešitev managementa znanja, ki temeljijo na informa-
cijski tehnologiji, celo v njihovo lastno škodo.
Postavi se vprašanje, v čem lahko vidimo prihodnost managementa
znanja. Management znanja se lahko opredeli le s pomočjo treh kompo-
nent: procesa, ljudi in informacijske-komunikacijske tehnologije. Izziv je
zgraditi hibrid managementa znanja, v katerem bodo ljudje in stroji upo-
rabljeni na komplementaren način. Tehnološko orientirani koncepti mo-
rajo sprejeti dejstvo, da je pomemben vidik človeškega znanja, katerega ni
mogoče obravnavati kot informacijo znotraj računalniškega sistema. Prav
takšna razmišljanja, ki gredo od človeka, morajo sprejeti, da informacijska
tehnologija in njene tri temeljne informacijske funkcije (zbiranje, obdela-
va in komunikacija) igrajo in bodo še naprej igrale ključno vlogo pri učin-
kovitem managementu znanja sodobnih organizacij. Tako ugotovimo, da
je prihodnost managementa znanja pri odpravljanju vseh teh razlik in po-
vezovanju med omenjenimi prihodnostmi – management znanja je člove-
ku orientirana filozofija, ki obvezno vključuje in spodbuja uporabo in upo-
rabnost informacijske-komunikacijske tehnologije.
O tem, kaj se pričakuje od sodobne poslovne organizacije v prihodno-
sti najboljše pričajo opredelitve, ki so jih podala nekatera podjetja: »Xe-
rox« sebe imenuje »the document company« in ne »tiskalnik družba«,
saj ponujajo rešitve poslovnih problemov, in ne samo pisarniških stro-
jev, »Ford« se osredotoča na »kakovost«, »IBM« – »Industry-solutions
