Page 96 - Faganel, Armand, in Anita Trnavčević, 2016. Diskurz marketizacije javnega visokošolskega izobraževanja skozi časopisne članke. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 96
Diskurz marketizacije javnega visokošolskega izobraževanja skozi časopisne članke
Poglaviten izziv je, kako izboljšati sloves zasebnih VŠZ ter s tem povečati za-
nimanje za vpis, kajti do leta 2020 bo število 19-letnikov upadlo na dobrih 19
tisoč (z dobrih 23 tisoč leta 2010). To je mogoče doseči:
− z osvežitvijo oziroma okrepitvijo kadrovskega ustroja, ki ni vpet v javni
sektor, zato lahko ima boljšo plačno politiko,
− s spodbujeno raznovrstnostjo študijskih programov in ponudbo študija
ciljnim skupinam, ki jim javni VŠ ne namenja pozornosti,
− z okrepljenim raziskovanjem in mednarodnim sodelovanjem, s povezo-
vanjem samostojnih VŠZ v univerze, ki bi bile drugače organizirane kot jav-
ne univerze z dinamičnim vodilnimi z vizijo in energijo.
Zasebno VŠ je razgibalo slovenski visokošolski prostor, vanj vnaša prepo-
96 trebno konkurenco in zmanjšuje monopolni položaj javnega VŠ, ki ima ve-
liko prednosti in privilegije pri dostopu do javnih sredstev za izobraževanje
in raziskovanje. Koncesije, s katerimi so javno financirani nekateri zasebni
VŠZ, imajo pri vsem tem pomembno in pozitivno vlogo za vse deležnike
VŠ. Država mora zagotoviti takšen okvir in mehanizme, da:
− spodbuja razvoj javnega in zasebnega VŠ v skladu z EU in nacionalnimi
cilji,
− spodbuja čim višjo kakovost in dostopnost VŠ vsem zainteresiranim,
− nadzira visokošolsko dejavnost in s tem pripomore k njeni večji
smotrnosti in preglednosti.
Zato je treba v VŠ čim bolj upoštevati priporočila OECD, da je prihodnost
VŠ v zanesljivi povezavi med javnim in zasebnim ter da je treba nezaupanje
in tekomovanje med njima nadomestiti z vzajemnim zaupanjem in sodelova-
njem, da bi lahko VŠ zadovoljeval potrebe po dostopu do kakovostnega izo-
braževanja in razvoja celotne družbe.
Zasebni visokošolski zavodi so v določeih obdobjih pridobivali večino
javnih razpisov Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS in nekaterih
ministrstev. Predvsem bi pa dodali, da bi bilo potrebno natančno opredeli-
ti pogoje, pod katerimi se bo financiralo zasebno visoko šolstvo v Sloveniji,
znotraj jasne in ciljno usmerjene strategije razvoja sektorja, ki se ne bo spre-
minjala iz meseca v mesec.
Poglaviten izziv je, kako izboljšati sloves zasebnih VŠZ ter s tem povečati za-
nimanje za vpis, kajti do leta 2020 bo število 19-letnikov upadlo na dobrih 19
tisoč (z dobrih 23 tisoč leta 2010). To je mogoče doseči:
− z osvežitvijo oziroma okrepitvijo kadrovskega ustroja, ki ni vpet v javni
sektor, zato lahko ima boljšo plačno politiko,
− s spodbujeno raznovrstnostjo študijskih programov in ponudbo študija
ciljnim skupinam, ki jim javni VŠ ne namenja pozornosti,
− z okrepljenim raziskovanjem in mednarodnim sodelovanjem, s povezo-
vanjem samostojnih VŠZ v univerze, ki bi bile drugače organizirane kot jav-
ne univerze z dinamičnim vodilnimi z vizijo in energijo.
Zasebno VŠ je razgibalo slovenski visokošolski prostor, vanj vnaša prepo-
96 trebno konkurenco in zmanjšuje monopolni položaj javnega VŠ, ki ima ve-
liko prednosti in privilegije pri dostopu do javnih sredstev za izobraževanje
in raziskovanje. Koncesije, s katerimi so javno financirani nekateri zasebni
VŠZ, imajo pri vsem tem pomembno in pozitivno vlogo za vse deležnike
VŠ. Država mora zagotoviti takšen okvir in mehanizme, da:
− spodbuja razvoj javnega in zasebnega VŠ v skladu z EU in nacionalnimi
cilji,
− spodbuja čim višjo kakovost in dostopnost VŠ vsem zainteresiranim,
− nadzira visokošolsko dejavnost in s tem pripomore k njeni večji
smotrnosti in preglednosti.
Zato je treba v VŠ čim bolj upoštevati priporočila OECD, da je prihodnost
VŠ v zanesljivi povezavi med javnim in zasebnim ter da je treba nezaupanje
in tekomovanje med njima nadomestiti z vzajemnim zaupanjem in sodelova-
njem, da bi lahko VŠ zadovoljeval potrebe po dostopu do kakovostnega izo-
braževanja in razvoja celotne družbe.
Zasebni visokošolski zavodi so v določeih obdobjih pridobivali večino
javnih razpisov Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS in nekaterih
ministrstev. Predvsem bi pa dodali, da bi bilo potrebno natančno opredeli-
ti pogoje, pod katerimi se bo financiralo zasebno visoko šolstvo v Sloveniji,
znotraj jasne in ciljno usmerjene strategije razvoja sektorja, ki se ne bo spre-
minjala iz meseca v mesec.
