Page 97 - Faganel, Armand, in Anita Trnavčević, 2016. Diskurz marketizacije javnega visokošolskega izobraževanja skozi časopisne članke. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

Neoliberalizem

Barkawi (2013) trdi, da gre pri neoliberalnem ropanju univerz za veliko
več kot le za zviševanje šolnin ter rezanje stroškov. Omenja tudi zadnje po-
datke iz ZDA, da je le 24 % ameriških profesorjev redno zaposlenih, kar
zmanjšuje varnost zaposlenih ter da so v Harvardu pozvali svoje alumnije,
naj kot prostovoljci namenjajo svoj čas kot online mentorji ter upravljavci
skupinskih diskusij, kar bo le še bolj zmanjševalo potrebo po redno zapo-
slenih. Moč managementa visokošolskih institucij narašča, samostojnost
in avtonomija akademikov pa počasi izginja.

Pod temo neoliberalizem smo združili pojme, ki so se pojavljali pod na-
slednjimi kategorijami: neoliberalna politika, neoliberalistične doktrine,
neoliberalna dominacija, neoliberalno divjanje, trg ekonomskih idej, mla-
doekonomisti, korporacijska kultura visokošolskega menedžmenta, kom-
pradorska buržoazija, korpokracija, monopol nad izvajanjem zasebnega
šolstva.

Kešeljević (2012) se sprašuje o povpraševanju po intelektualnih proi-
zvodih različnih teoretskih šol in kako dobro slovenski ekonomisti razu-
mejo tržne zakonitosti v okviru lastne znanstvene skupnosti:

Razumevanje trga ekonomskih idej je eksemplaričen primer epistemolo-
ških težav, ki jih imajo mladoekonomisti z razumevanjem trga. Ponudbeno
stran trga idej tvorijo posamezne šole s svojimi teoretskimi spoznanji. Neok-
lasična paradigma, ki je na določeni razvojni stopnji poenotila ekonomiste in
zmanjšala nesoglasja, predstavlja vzor za današnje mladoekonomiste. Toda
ekonomija je že od svojega začetka močno naklonjena notranjemu plura-
lizmu na teoretskem področju. Tudi znotraj slovenske ekonomske skup-