Page 133 - Faganel, Armand, in Anita Trnavčević, 2016. Diskurz marketizacije javnega visokošolskega izobraževanja skozi časopisne članke. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

Študentje

Študentje so danes zelo aktivni udeleženci procesov izobraževanja, ne le
kot potrošniki ter odjemalci znanj in veščin. Vsekakor so zelo informira-
ni (npr. Baldwin in James 2000) in svoje odločitve sprejemajo racionalno.
Budimpeška deklaracija (2011) jih identificira kot glavne akterje v visokem
šolstvu, ki so pripravljeni tudi s protesti ohraniti vlogo visokošolskega izo-
braževanja kot javne dobrine, a naj bi pripravljenost prisluhniti jim vse bolj
usihala...

Zelo naravna tema za obravnavanje so glavni akterji visokega šolstva
študentje, obravnavani so sorodni pojmi: odjemalci visokošolskih storitev,
udeleženci visokošolskega procesa, povpraševalci po znanju, dijaki, izredni
študenti, otroci, mladi, talent, mobilnost mladih, štipendije, prevozni stro-
ki, stroški bivanja, študentsko delo, starši.

Imenujmo jih rezultat visokošolskega procesa, odjemalci visokošolskih
storitev ali kako drugače, dejstvo je, da so študentje eni najpomembnejših
deležnikov visokega šolstva. Učinki marketizacijskih procesov bodo torej
najbolj vplivali nanje. Mencinger (2003) je že pred desetletjem zagovarjal
uvedbo šolnin, kot je sam rekel, iz socialnih razlogov:

Za šolnino sem, kar se morda čudno sliši čudno, iz socialnih razlogov. To, kar
imamo zdaj, to je, da nekateri študentje plačujejo visoke šolnine, drugi pa ne,
je narobe. Menim celo, da v zdajšnjem sistemu revnejši subvencionirajo bo-
gatejše, saj fakultete denar od izrednih študentov uporabljajo za pokritje ma-
terialnih stroškov ali investicije, ki služijo vsem študentom. Zato sem za splo-
šne šolnine, ki bi pokrivale manjši del stroškov, recimo 10–15 odstotkov, kar