Page 132 - Faganel, Armand, in Anita Trnavčević, 2016. Diskurz marketizacije javnega visokošolskega izobraževanja skozi časopisne članke. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 132
Diskurz marketizacije javnega visokošolskega izobraževanja skozi časopisne članke
Iz Izhodišč je torej več kot očitno, da gre za načrtovano segregacijo ne-teh-
noloških znanosti (oz. področij raziskovanja), za getoizacijo znanosti, ki ne
zmorejo tako lahkotnega preskoka v podjetništvo, kakor ga oznanjajo Izho-
dišča in, posledično, za privatizacijo javne znanstveno-raziskovalne (in viso-
košolske) sfere. Neposredno osnovo za to daje predlog Zakona o negospo-
darskih javnih službah, ki se je pred slabim mesecem – tudi časovno torej
povsem usklajeno z Izhodišči – tiho in neopazno pojavil na spletnih straneh
Ministrstva za javno upravo. Seveda pa za tovrstno omejevanje, zapiranje in
dušenje družbenega ni dovolj le segregacija in getoizacija nekoristnih, nepo-
trebnih in motečih družbenih segmentov, potrebno je tudi otopiti, nevtrali-
zirati in imunizirati udeležence teh družbenih procesov. Ali še drugače: pot-
rebno je ustrezno spremeniti izobraževalni sistem. Prvi korak je pri tem že
naredila bolonjska reforma, ki je radikalno znižala raven znanja študentov in
132 študentk (s tem pa tudi njihovo usposobljenost za kritično recepcijo obsto-
ječega). Izhodišča to degradacijo visokošolskega izobraževanja prostodušno
»nadgrajujejo« še s posebno skrbjo, ki jo je potrebno posvetiti vzgoji (pozor:
vzgoji, ne izobrazbi!) mladih raziskovalcev: ne obremenjevali naj bi jih (pre)
več s teoretičnimi predmeti, temveč naj bi jih raje usmerili v »urjenje v po-
sebnih relevantnih veščinah (kot so podjetništvo, promocija in diseminacija
znanosti, retorika, informatika, itd.)«. Skrpucanost zadnjih nekaj vrstic pove
veliko o neobremenjenosti avtorjev in avtoric Izhodišč, ne le s teoretičnimi
predmeti, temveč tudi z »relevantnimi veščinami« pismenost očitno ni ena
od njih). Skupaj z vsebino, ki (in kolikor) jo je mogoče izluščiti iz več kot spro-
ščene jezikovne forme Izhodišč, pa pošilja zelo jasno sporočilo: znanje in iz-
obrazba sta odveč, vse, kar je danes potrebno, je priučljivo. Pa tudi to je mo-
goče zanemariti.
Veliko različnih mnenj in pristopov k pomembnim vprašanjem libe-
ralizacije in tržne dejavnosti na področju visokega šolstva srečamo v dnev-
nem tisku, saj se ta vprašanja posredno ali neposredno dotikajo velikega
števila državljanov in njihovih družinskih članov.
Iz Izhodišč je torej več kot očitno, da gre za načrtovano segregacijo ne-teh-
noloških znanosti (oz. področij raziskovanja), za getoizacijo znanosti, ki ne
zmorejo tako lahkotnega preskoka v podjetništvo, kakor ga oznanjajo Izho-
dišča in, posledično, za privatizacijo javne znanstveno-raziskovalne (in viso-
košolske) sfere. Neposredno osnovo za to daje predlog Zakona o negospo-
darskih javnih službah, ki se je pred slabim mesecem – tudi časovno torej
povsem usklajeno z Izhodišči – tiho in neopazno pojavil na spletnih straneh
Ministrstva za javno upravo. Seveda pa za tovrstno omejevanje, zapiranje in
dušenje družbenega ni dovolj le segregacija in getoizacija nekoristnih, nepo-
trebnih in motečih družbenih segmentov, potrebno je tudi otopiti, nevtrali-
zirati in imunizirati udeležence teh družbenih procesov. Ali še drugače: pot-
rebno je ustrezno spremeniti izobraževalni sistem. Prvi korak je pri tem že
naredila bolonjska reforma, ki je radikalno znižala raven znanja študentov in
132 študentk (s tem pa tudi njihovo usposobljenost za kritično recepcijo obsto-
ječega). Izhodišča to degradacijo visokošolskega izobraževanja prostodušno
»nadgrajujejo« še s posebno skrbjo, ki jo je potrebno posvetiti vzgoji (pozor:
vzgoji, ne izobrazbi!) mladih raziskovalcev: ne obremenjevali naj bi jih (pre)
več s teoretičnimi predmeti, temveč naj bi jih raje usmerili v »urjenje v po-
sebnih relevantnih veščinah (kot so podjetništvo, promocija in diseminacija
znanosti, retorika, informatika, itd.)«. Skrpucanost zadnjih nekaj vrstic pove
veliko o neobremenjenosti avtorjev in avtoric Izhodišč, ne le s teoretičnimi
predmeti, temveč tudi z »relevantnimi veščinami« pismenost očitno ni ena
od njih). Skupaj z vsebino, ki (in kolikor) jo je mogoče izluščiti iz več kot spro-
ščene jezikovne forme Izhodišč, pa pošilja zelo jasno sporočilo: znanje in iz-
obrazba sta odveč, vse, kar je danes potrebno, je priučljivo. Pa tudi to je mo-
goče zanemariti.
Veliko različnih mnenj in pristopov k pomembnim vprašanjem libe-
ralizacije in tržne dejavnosti na področju visokega šolstva srečamo v dnev-
nem tisku, saj se ta vprašanja posredno ali neposredno dotikajo velikega
števila državljanov in njihovih družinskih članov.
