Page 136 - Faganel, Armand, in Anita Trnavčević, 2016. Diskurz marketizacije javnega visokošolskega izobraževanja skozi časopisne članke. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 136
Diskurz marketizacije javnega visokošolskega izobraževanja skozi časopisne članke
Zasebna inštitucija se trudi, da bi svojim študentom olajšali financira-
nje študija. Njihova največja prednost je fleksibilnost študija, ki ga izvajajo
na daljavo, zato se za študij pri njih odloča veliko zaposlenih, ki bi radi štu-
dirali. Seveda je tudi financiranje študija lažje, če si že zaposlen.
Tajnikar (2011), profesor Ekonomske fakultete, spregovori o življenju
današnjega študenta, kot ga vidi in občuti sam:
Moje izkušnje so seveda povezane s študenti ekonomske fakultete v Lju-
bljani. Imam pa doma tudi hčer, absolventko arhitekture. Študent, ki priha-
ja s podeželja v drago Ljubljano, lahko ob sedanjih cenah najema stanovanj,
stroških fakultetnega študija in vsem drugem preživi s prejemki na ravni bli-
zu minimalne plače. Ta je namreč zelo blizu minimalnim stroškom preži-
vetja posameznika. Ker pa nekatere fakultete zahtevajo od študentov delo,
136 ki jim povzroča kar precej stroškov, sem prepričan, da je ta znesek res mini-
mum. Drugače je, če študent prihaja iz prestolnice in okolice. V tem prime-
ru so stroški precej nižji. Zato ne preseneča, da so vsaj na naši fakulteti v glav-
nem študenti iz Ljubljane ali iz premožnejših družin in da je v Slovenijo težko
pritegniti tuje študente z Balkana. Profesorji, ki imamo desetletne izkušnje,
vemo, da so študenti vsako leto drugačni. Če si pravi za profesorja, je prav to
največji čar tega dela. Današnji slušatelji niso nič bolj razvajeni. Se pa opazi,
da je splošni življenjski standard bistveno višji, kot je bil v času mojega študi-
ja. Zato se ne spreminja toliko njihov odnos do študija kot njihova pričakova-
nja. Mi smo študirali, ker smo menili, da se bomo z diplomo tudi izkopali iz
revnejšega življenja. Danes tega motiva na splošno ni videti. So pa precej bolj
motivirani, če morajo študij plačati.
V besedilu se prepletajo spomini, spoznanja iz profesorskega in starše-
vskega vidika. Dodana pa je tudi subjektivna ocena, da bi morda plačljivost
študija pozitivno vplivala na večjo motivacijo študentov.
Tudi Pihlerjeva (2011), študentka, nam razkrije svoje študentsko živ-
ljenje:
Tisti, ki meni, da mu bo sama izobrazba dovolj za ugodno življenje ali dob-
ro službo, živi v iluziji. Na borzi je več sto mladih diplomiranih ekonomistov,
družboslovcev, pravnikov. Ne živim v optimizmu, da bo z mano kaj druga-
če. Moj vir dohodkov so še vedno predvsem starši, ki mi na srečo lahko omo-
gočajo pokrivanje stroškov življenja v Ljubljani. Ob tem si tudi sama služim
denar s študentskim delom. Dejstvo je, da mora vsak danes paziti na svoj de-
nar, in tudi jaz nisem nikakršna izjema niti moji vrstniki. Sem v zlati sredi-
ni – nisem na točki, kjer bi se bala, kaj bo jutri, niti nisem na točki, kjer se
ne bi bala ničesar. Da pazljivo ravnam z denarjem, me obvezujeta morala in
spoštovanje do staršev in njihovega dela, vse drugo pa je igra prioritet. Moja
Zasebna inštitucija se trudi, da bi svojim študentom olajšali financira-
nje študija. Njihova največja prednost je fleksibilnost študija, ki ga izvajajo
na daljavo, zato se za študij pri njih odloča veliko zaposlenih, ki bi radi štu-
dirali. Seveda je tudi financiranje študija lažje, če si že zaposlen.
Tajnikar (2011), profesor Ekonomske fakultete, spregovori o življenju
današnjega študenta, kot ga vidi in občuti sam:
Moje izkušnje so seveda povezane s študenti ekonomske fakultete v Lju-
bljani. Imam pa doma tudi hčer, absolventko arhitekture. Študent, ki priha-
ja s podeželja v drago Ljubljano, lahko ob sedanjih cenah najema stanovanj,
stroških fakultetnega študija in vsem drugem preživi s prejemki na ravni bli-
zu minimalne plače. Ta je namreč zelo blizu minimalnim stroškom preži-
vetja posameznika. Ker pa nekatere fakultete zahtevajo od študentov delo,
136 ki jim povzroča kar precej stroškov, sem prepričan, da je ta znesek res mini-
mum. Drugače je, če študent prihaja iz prestolnice in okolice. V tem prime-
ru so stroški precej nižji. Zato ne preseneča, da so vsaj na naši fakulteti v glav-
nem študenti iz Ljubljane ali iz premožnejših družin in da je v Slovenijo težko
pritegniti tuje študente z Balkana. Profesorji, ki imamo desetletne izkušnje,
vemo, da so študenti vsako leto drugačni. Če si pravi za profesorja, je prav to
največji čar tega dela. Današnji slušatelji niso nič bolj razvajeni. Se pa opazi,
da je splošni življenjski standard bistveno višji, kot je bil v času mojega študi-
ja. Zato se ne spreminja toliko njihov odnos do študija kot njihova pričakova-
nja. Mi smo študirali, ker smo menili, da se bomo z diplomo tudi izkopali iz
revnejšega življenja. Danes tega motiva na splošno ni videti. So pa precej bolj
motivirani, če morajo študij plačati.
V besedilu se prepletajo spomini, spoznanja iz profesorskega in starše-
vskega vidika. Dodana pa je tudi subjektivna ocena, da bi morda plačljivost
študija pozitivno vplivala na večjo motivacijo študentov.
Tudi Pihlerjeva (2011), študentka, nam razkrije svoje študentsko živ-
ljenje:
Tisti, ki meni, da mu bo sama izobrazba dovolj za ugodno življenje ali dob-
ro službo, živi v iluziji. Na borzi je več sto mladih diplomiranih ekonomistov,
družboslovcev, pravnikov. Ne živim v optimizmu, da bo z mano kaj druga-
če. Moj vir dohodkov so še vedno predvsem starši, ki mi na srečo lahko omo-
gočajo pokrivanje stroškov življenja v Ljubljani. Ob tem si tudi sama služim
denar s študentskim delom. Dejstvo je, da mora vsak danes paziti na svoj de-
nar, in tudi jaz nisem nikakršna izjema niti moji vrstniki. Sem v zlati sredi-
ni – nisem na točki, kjer bi se bala, kaj bo jutri, niti nisem na točki, kjer se
ne bi bala ničesar. Da pazljivo ravnam z denarjem, me obvezujeta morala in
spoštovanje do staršev in njihovega dela, vse drugo pa je igra prioritet. Moja
