Page 135 - Faganel, Armand, in Anita Trnavčević, 2016. Diskurz marketizacije javnega visokošolskega izobraževanja skozi časopisne članke. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 135
Študentje 135
Minister Turk je ob komentarju slabih rezultatov slovenskih študen-
tov glede dokončanja visokošolskega izobraževanja dejal, da je težko oceni-
ti dejansko število fiktivnih študentov. Istočasno pa je napovedal, da se bo z
vzpostavitvijo enotne evidence študentov in diplomantov izboljšal nadzor
nad koriščenjem pravic iz javnih sredstev. Glede izseljevanja slovenskih štu-
dentov v tujino pa je izpostavil, da bodo z vladnimi reformami vzpostavili
okolje, zaradi katerega bodo mladi ostajali doma. Ob tem je omenil »refor-
mo pokojninske in delovne zakonodaje in ustvarjanje prijaznejšega okolja
za podjetništvo«. (STA 2012a)
Dakić, Ugovšek in Tomažič (2012) so naredili pregled zaposlitvenih
možnosti za mlade diplomante, menijo pa je države blaginje konec:
Docentka za področje psihologije dela na ljubljanski filozofski fakulteti Eva
Boštjančič meni, da imajo zdaj mladi enako možnost napredovanja oziroma
vzpona po družbeni lestvici kot prejšnje generacije. »Se pa od današnjih mla-
dih gotovo pričakuje več. V ospredje prihajajo samoiniciativa in dodatni ta-
lenti. Mladi, ki želijo biti konkurenčni na trgu dela, morajo imeti več znanja,
sposobnosti in kompetenc kot njihovi predhodniki. Ko vstopajo na trg de-
lovne sile, se od njih pričakuje, da so že primerno osebnostno zreli, izobraže-
ni in imajo tudi že nekaj delovnih izkušenj. To jim omogoča, da se hitreje pri-
lagodijo. Za napredovanje pa ne bo dovolj le sposobnost, ampak tudi visoka
notranja motivacija, široko razvita socialna delovna mreža in pogum,« poja-
snjuje Boštjančičeva.
Ob tem je dobro zapisati, da se od mladih diplomantov pričakuje več,
dobijo pa za popotnico manj, kot so dobili med študijem njihovi pred-
hodniki pred par desetletji. Tudi dozoreti morajo v krajšem času, kar jih
postavlja pred težke preizkušnje.
Bolarič (2012b) tako piše, da postaja tudi v Sloveniji študij na posojilo
vse pogostejša praksa:
Doba – Fakulteta za uporabne poslovne in družbene študije Maribor že več
let študentom omogoča obročno odplačevanje posojila (do 11 obrokov brez
obresti za samoplačnike in do tri obroke za podjetja). Direktorica Jasna Do-
minko Baloh pravi, da so brezobrestno obročno odplačevanje v študijskem
letu 2011/2012 odobrili 922 posameznikom. Za tako odplačevanje se je od-
ločilo 71 odstotkov študentov samoplačnikov in 25 podjetij. Mesečni ob-
rok za dodiplomski študij je 182 evrov, za podiplomski pa 240. Ustanovili so
tudi Učni sklad, ki vsako leto podeli dve štipendiji, izredni študenti pa lahko
zaprosijo za finančno pomoč pri plačevanju šolnine.
Minister Turk je ob komentarju slabih rezultatov slovenskih študen-
tov glede dokončanja visokošolskega izobraževanja dejal, da je težko oceni-
ti dejansko število fiktivnih študentov. Istočasno pa je napovedal, da se bo z
vzpostavitvijo enotne evidence študentov in diplomantov izboljšal nadzor
nad koriščenjem pravic iz javnih sredstev. Glede izseljevanja slovenskih štu-
dentov v tujino pa je izpostavil, da bodo z vladnimi reformami vzpostavili
okolje, zaradi katerega bodo mladi ostajali doma. Ob tem je omenil »refor-
mo pokojninske in delovne zakonodaje in ustvarjanje prijaznejšega okolja
za podjetništvo«. (STA 2012a)
Dakić, Ugovšek in Tomažič (2012) so naredili pregled zaposlitvenih
možnosti za mlade diplomante, menijo pa je države blaginje konec:
Docentka za področje psihologije dela na ljubljanski filozofski fakulteti Eva
Boštjančič meni, da imajo zdaj mladi enako možnost napredovanja oziroma
vzpona po družbeni lestvici kot prejšnje generacije. »Se pa od današnjih mla-
dih gotovo pričakuje več. V ospredje prihajajo samoiniciativa in dodatni ta-
lenti. Mladi, ki želijo biti konkurenčni na trgu dela, morajo imeti več znanja,
sposobnosti in kompetenc kot njihovi predhodniki. Ko vstopajo na trg de-
lovne sile, se od njih pričakuje, da so že primerno osebnostno zreli, izobraže-
ni in imajo tudi že nekaj delovnih izkušenj. To jim omogoča, da se hitreje pri-
lagodijo. Za napredovanje pa ne bo dovolj le sposobnost, ampak tudi visoka
notranja motivacija, široko razvita socialna delovna mreža in pogum,« poja-
snjuje Boštjančičeva.
Ob tem je dobro zapisati, da se od mladih diplomantov pričakuje več,
dobijo pa za popotnico manj, kot so dobili med študijem njihovi pred-
hodniki pred par desetletji. Tudi dozoreti morajo v krajšem času, kar jih
postavlja pred težke preizkušnje.
Bolarič (2012b) tako piše, da postaja tudi v Sloveniji študij na posojilo
vse pogostejša praksa:
Doba – Fakulteta za uporabne poslovne in družbene študije Maribor že več
let študentom omogoča obročno odplačevanje posojila (do 11 obrokov brez
obresti za samoplačnike in do tri obroke za podjetja). Direktorica Jasna Do-
minko Baloh pravi, da so brezobrestno obročno odplačevanje v študijskem
letu 2011/2012 odobrili 922 posameznikom. Za tako odplačevanje se je od-
ločilo 71 odstotkov študentov samoplačnikov in 25 podjetij. Mesečni ob-
rok za dodiplomski študij je 182 evrov, za podiplomski pa 240. Ustanovili so
tudi Učni sklad, ki vsako leto podeli dve štipendiji, izredni študenti pa lahko
zaprosijo za finančno pomoč pri plačevanju šolnine.
