Page 49 - Faganel, Armand, in Anita Trnavčević, 2016. Diskurz marketizacije javnega visokošolskega izobraževanja skozi časopisne članke. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 49
Aktualna vprašanja visokošolskega izobraževanja v povezavi z marketizacijo 49
ni prevoz ni možen v višini 8 % cene neosvinčenega 95-oktanskega benci-
na (prej 11 %), napredovanja v višje plačilne razrede v 2012 so zamrznjena
do 1. junija 2013 (kasneje podaljševano), letni dopust se določi do največ 35
dni, pogodba o zaposlitvi se prekine za javne uslužbence, ki izpolnijo pogo-
je za starostno pokojnino, jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi se
znižajo (Vlada RS 2012a).
S komentarjem na napovedi za jesensko uveljavitev ZUJF-2 se je pole-
ti 2012 odzval predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja in gle-
de na podpisani stavkovni sporazum sporočil, da ni možnosti za dodatna
znižanja pri plačah ali odpuščanjih. Ob vladni napovedi novega varčeval-
nega zakona pa je opozoril, da stavkovnega dogovora sindikat ne več upo-
števal (Belovič 2012).
Takšno nestimulativno okolje jasno slabo vpliva na mlade izobražence,
namesto spodbujanja in vlaganja v njihov nadaljnji razvoj, doživljajo ome-
jitve in ne dobivajo priložnosti za prikaz svojih potencialov. Po Zupaničevi
(2012) je v letih 2007–2011 zapustilo Slovenijo 20.298 državljanov, v prvih
osmih mesecih 2012 pa že 7.997, kar je najvišji eksodus od konca druge sve-
tovne vojne. Posebej skrbi beg možganov, ki naj bi bili nosilci prihodnje-
ga razvoja; v ZDA sistematično spodbujajo priliv tujih mladih izobražen-
cev, saj vedo, da stane njegovo izobraževanje vsaj 250.000 USD. Prav tako
se je od začetka krize precej povečalo zanimanje mladih za študij v tujini,
kar nakazuje prihodnje odselitvene tokove, pri čemer mladi ne razmišlja-
jo toliko o boljšem zaslužku, temveč o boljših možnostih za razvoj kariere.
Prihajajoči trendi v visokem šolstvu
Medtem ko se želja po vključevanju v visokošolsko izobraževanje širi med
mladino, se izobraževanje kot pot do družbenega in ekonomskega napre-
dovanja zapira. Tannock (2006) ocenjuje, da obstaja trenutno in v bližnji
prihodnosti potreba po visokošolski izobrazbi le za 30 odstotkov delovnih
mest. V EU mnogo držav kvantificira cilje visokošolske reforme, npr. žele-
ni odstotek prebivalcev z doseženo visokošolsko izobrazbo nad 50 odstot-
ki – res je da potrebujemo izobražene prebivalce, ki bodo znali uporabljati
tudi informacijsko tehnologijo, napisati prošnjo, vendar pa je vprašanje ali
je vse to res naloga visokega šolstva. Zaradi naraščajočih stroškov izobra-
ževanja, šolnin, naraščajočega zadolževanja študentov, zmanjševanja razlik
med diplomanti in nediplomanti, pomanjkanja ustreznih služb za diplo-
mante, ipd. se bodo verjetno manj premožni težje odločali za vstop v viso-
košolsko izobraževanje, medtem ko se bodo diplomanti manj verjetno od-
ločali za izbiranje kariere v javnem sektorju. Giroux (2006) tako opozarja,
da bo potreben razmislek o vlogi visokošolskega izobraževanja kot o de-
ni prevoz ni možen v višini 8 % cene neosvinčenega 95-oktanskega benci-
na (prej 11 %), napredovanja v višje plačilne razrede v 2012 so zamrznjena
do 1. junija 2013 (kasneje podaljševano), letni dopust se določi do največ 35
dni, pogodba o zaposlitvi se prekine za javne uslužbence, ki izpolnijo pogo-
je za starostno pokojnino, jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi se
znižajo (Vlada RS 2012a).
S komentarjem na napovedi za jesensko uveljavitev ZUJF-2 se je pole-
ti 2012 odzval predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja in gle-
de na podpisani stavkovni sporazum sporočil, da ni možnosti za dodatna
znižanja pri plačah ali odpuščanjih. Ob vladni napovedi novega varčeval-
nega zakona pa je opozoril, da stavkovnega dogovora sindikat ne več upo-
števal (Belovič 2012).
Takšno nestimulativno okolje jasno slabo vpliva na mlade izobražence,
namesto spodbujanja in vlaganja v njihov nadaljnji razvoj, doživljajo ome-
jitve in ne dobivajo priložnosti za prikaz svojih potencialov. Po Zupaničevi
(2012) je v letih 2007–2011 zapustilo Slovenijo 20.298 državljanov, v prvih
osmih mesecih 2012 pa že 7.997, kar je najvišji eksodus od konca druge sve-
tovne vojne. Posebej skrbi beg možganov, ki naj bi bili nosilci prihodnje-
ga razvoja; v ZDA sistematično spodbujajo priliv tujih mladih izobražen-
cev, saj vedo, da stane njegovo izobraževanje vsaj 250.000 USD. Prav tako
se je od začetka krize precej povečalo zanimanje mladih za študij v tujini,
kar nakazuje prihodnje odselitvene tokove, pri čemer mladi ne razmišlja-
jo toliko o boljšem zaslužku, temveč o boljših možnostih za razvoj kariere.
Prihajajoči trendi v visokem šolstvu
Medtem ko se želja po vključevanju v visokošolsko izobraževanje širi med
mladino, se izobraževanje kot pot do družbenega in ekonomskega napre-
dovanja zapira. Tannock (2006) ocenjuje, da obstaja trenutno in v bližnji
prihodnosti potreba po visokošolski izobrazbi le za 30 odstotkov delovnih
mest. V EU mnogo držav kvantificira cilje visokošolske reforme, npr. žele-
ni odstotek prebivalcev z doseženo visokošolsko izobrazbo nad 50 odstot-
ki – res je da potrebujemo izobražene prebivalce, ki bodo znali uporabljati
tudi informacijsko tehnologijo, napisati prošnjo, vendar pa je vprašanje ali
je vse to res naloga visokega šolstva. Zaradi naraščajočih stroškov izobra-
ževanja, šolnin, naraščajočega zadolževanja študentov, zmanjševanja razlik
med diplomanti in nediplomanti, pomanjkanja ustreznih služb za diplo-
mante, ipd. se bodo verjetno manj premožni težje odločali za vstop v viso-
košolsko izobraževanje, medtem ko se bodo diplomanti manj verjetno od-
ločali za izbiranje kariere v javnem sektorju. Giroux (2006) tako opozarja,
da bo potreben razmislek o vlogi visokošolskega izobraževanja kot o de-
