Page 51 - Faganel, Armand, in Anita Trnavčević, 2016. Diskurz marketizacije javnega visokošolskega izobraževanja skozi časopisne članke. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 51
Aktualna vprašanja visokošolskega izobraževanja v povezavi z marketizacijo 51
nimi akti, zlasti imamo v mislih Uredbo o javnem financiranju visokošolskih
zavodov in drugih zavodov, ki je visokošolsko izobraževanje postavilo pravza-
prav na rob preživetja in po našem mnenju na široko odpira vpeljavo šolnin.
Namreč, ne moremo razumeti, da bi se lahko izvajal visokošolski program
brez sredstev iz proračuna. In če želimo obseg ter kvaliteto izobraževanja oh-
raniti, je po našem mnenju, to možno nadomestiti zgolj s šolninami. …
Rončević: V preteklih dneh ali tednih, je bilo slišati med drugim tudi kar ne-
kaj očitkov na račun menda prekratke razprave. Ne bo držalo, kajti v pogovo-
ru z deležniki smo se dogovorili, da kljub temu, da je formalni rok bil dva dne-
va, javna razprava še vedno traja. Na ministrstvo še vedno dobivamo pripombe
in tiste dobre pripombe smo upoštevali v spremembah naših predlogov novele
Zakona o visokem šolstvu. V tej javni razpravi – gospod Marinčič, malo kultu-
re prosim, nisem še povedal – v tej javni razpravi smo slišali tudi nekaj zavajanj.
Eno je bilo to, da gre za reformo visokošolskega prostora. Ne gre. Spremem-
be, ki jih vnašamo z zakonom, so spremembe, ki bodo pomagale preprečiti ve-
liko škodo. Ne gre za sistemske spremembe, tudi v sistemu akreditacij ne niti
za en dan se ne bo postopek ali proces akreditiranja ustavil itn. Ravno tako je
bilo zelo veliko zavajanj, da se bodo zaradi novele tega zakona uvajale šolnine
itn. Tudi to ne drži. V noveli zakona ni niti z eno besedo to omenjeno, nikjer se
to ne omogoča. Bojim se, upam, da ni temu tako, da gre zgolj za zavajanje z na-
menom prestrašiti širšo javnost, ki z zadevo ni natančno poučena. Ravno tako
s to novelo zakona ne uvajamo nobenih zasebnih interesov. […] Ravno tako se
zelo veliko govori o političnem nadzoru. Mi, NAKVIS, s to novelo na nek na-
čin osvobajamo od nadzora. Ne pozabite, ko se omenja v smernicah ENQA-
-e, kakšni morajo biti akreditacijski in evalvacijski organi, v istem stavku samo
vejica je vmes, ko se omenja neodvisnost od politike, se ravno tako omenja
neodvisnost od visokošolskih institucij, ki ta hip neposredno delegirajo svo-
je predstavnike v ta organ. Večje stopnje odvisnosti si težko predstavljam. Mi
uvajamo evropsko primerljivost z novelo tega zakona, tudi pri temu kar je mor-
da za enkrat, vsaj v javni razpravi najbolj sporno, sestava sveta NAKVIS-a. Pre-
berite gradivo s katerim to utemeljujemo. Videli boste, da je naša sestava zelo
naš način imenovanja, kot ga predlagamo, zelo primerljiv s tem, kot ga imajo v
državah s precej višjo kakovostjo visokega šolstva. …
Štrukelj: … Sprašujem, s kom se je ministrstvo dogovorilo o podaljšanju roka
za javno razpravo, kajti mi tega podaljšanja nismo prejeli. Celo več, tudi zako-
na nismo prejeli za tista dva dni, napisali ste nam zgolj, da si ga lahko pogleda-
mo na spletni strani, čeprav verjetno predpise v zvezi s socialnim dogovarja-
njem poznate. Tudi mednarodne konvencije in priporočilo Unesca o položaju
visokošolskih učiteljev, ki pravi, da morajo sodelovati v razpravah, ki se jih ne-
nimi akti, zlasti imamo v mislih Uredbo o javnem financiranju visokošolskih
zavodov in drugih zavodov, ki je visokošolsko izobraževanje postavilo pravza-
prav na rob preživetja in po našem mnenju na široko odpira vpeljavo šolnin.
Namreč, ne moremo razumeti, da bi se lahko izvajal visokošolski program
brez sredstev iz proračuna. In če želimo obseg ter kvaliteto izobraževanja oh-
raniti, je po našem mnenju, to možno nadomestiti zgolj s šolninami. …
Rončević: V preteklih dneh ali tednih, je bilo slišati med drugim tudi kar ne-
kaj očitkov na račun menda prekratke razprave. Ne bo držalo, kajti v pogovo-
ru z deležniki smo se dogovorili, da kljub temu, da je formalni rok bil dva dne-
va, javna razprava še vedno traja. Na ministrstvo še vedno dobivamo pripombe
in tiste dobre pripombe smo upoštevali v spremembah naših predlogov novele
Zakona o visokem šolstvu. V tej javni razpravi – gospod Marinčič, malo kultu-
re prosim, nisem še povedal – v tej javni razpravi smo slišali tudi nekaj zavajanj.
Eno je bilo to, da gre za reformo visokošolskega prostora. Ne gre. Spremem-
be, ki jih vnašamo z zakonom, so spremembe, ki bodo pomagale preprečiti ve-
liko škodo. Ne gre za sistemske spremembe, tudi v sistemu akreditacij ne niti
za en dan se ne bo postopek ali proces akreditiranja ustavil itn. Ravno tako je
bilo zelo veliko zavajanj, da se bodo zaradi novele tega zakona uvajale šolnine
itn. Tudi to ne drži. V noveli zakona ni niti z eno besedo to omenjeno, nikjer se
to ne omogoča. Bojim se, upam, da ni temu tako, da gre zgolj za zavajanje z na-
menom prestrašiti širšo javnost, ki z zadevo ni natančno poučena. Ravno tako
s to novelo zakona ne uvajamo nobenih zasebnih interesov. […] Ravno tako se
zelo veliko govori o političnem nadzoru. Mi, NAKVIS, s to novelo na nek na-
čin osvobajamo od nadzora. Ne pozabite, ko se omenja v smernicah ENQA-
-e, kakšni morajo biti akreditacijski in evalvacijski organi, v istem stavku samo
vejica je vmes, ko se omenja neodvisnost od politike, se ravno tako omenja
neodvisnost od visokošolskih institucij, ki ta hip neposredno delegirajo svo-
je predstavnike v ta organ. Večje stopnje odvisnosti si težko predstavljam. Mi
uvajamo evropsko primerljivost z novelo tega zakona, tudi pri temu kar je mor-
da za enkrat, vsaj v javni razpravi najbolj sporno, sestava sveta NAKVIS-a. Pre-
berite gradivo s katerim to utemeljujemo. Videli boste, da je naša sestava zelo
naš način imenovanja, kot ga predlagamo, zelo primerljiv s tem, kot ga imajo v
državah s precej višjo kakovostjo visokega šolstva. …
Štrukelj: … Sprašujem, s kom se je ministrstvo dogovorilo o podaljšanju roka
za javno razpravo, kajti mi tega podaljšanja nismo prejeli. Celo več, tudi zako-
na nismo prejeli za tista dva dni, napisali ste nam zgolj, da si ga lahko pogleda-
mo na spletni strani, čeprav verjetno predpise v zvezi s socialnim dogovarja-
njem poznate. Tudi mednarodne konvencije in priporočilo Unesca o položaju
visokošolskih učiteljev, ki pravi, da morajo sodelovati v razpravah, ki se jih ne-
