Page 52 - Faganel, Armand, in Anita Trnavčević, 2016. Diskurz marketizacije javnega visokošolskega izobraževanja skozi časopisne članke. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 52
Diskurz marketizacije javnega visokošolskega izobraževanja skozi časopisne članke
posredno tičejo in ki se tičejo organizacije terciarnega izobraževanja. Če vi v
zakon, ki sicer nima nič s tem opraviti, posežete s spremembo pedagoške ob-
veznosti, pa je o tem neposredno treba razpravljati s tistimi, ki zaposlene pred-
stavljajo – v tem primeru sindikati, ki smo reprezentativni na visokem šolstvu,
ker gre tu za spremembo, ki se neposredno tiče sindikatov, in ste kršili nekaj ve-
ljavnih predpisov, da o konvenciji sploh ne govorim. Verjetno poznate Bergen-
ski komunike, podpisal ga je takratni minister za visoko šolstvo dr. Zupan, ki je
eksplicitno povedal, da v okviru bolonjskega procesa imate tri partnerje, to so
študentje, predstavniki zaposlenih in vodstvo univerz, ki morajo biti pri vsakih
spremembah ne samo vprašani za mnenje, ampak je Bergenski komunike ek-
splicitno postavil, da je interes bolonjskega procesa, da se spremembe dogajajo
v dogovoru s temi visokošolskimi partnerji. Dva dni za razpravo je ne le žalitev
celotne univerze in zaposlenih, norčevanje iz temeljnih principov demokraci-
52 je, ampak tudi nerazumevanje tega, kaj Evropska unija je. Če boste pogledali
Maastrichtsko pogodbo, boste videli, da je Evropska unija tudi participativna
demokracija, ki ne artikulira vsega skozi politične procese, ampak skozi parti-
cipacijo civilne družbe, sindikatov, javnosti, različnih skupin. To ste absolutno
ignorirali in se cinično obnašali do teh predstavnikov. Tisto pismo, ki je bilo
podpisano s strani rektorjev, študentov in zaposlenih, pomeni, da je praktič-
no celotna visokošolska skupnost se postavila proti tem spremembam in da je
zahtevala umik zakona, ker je dolgoročno škodljiv za to državo in ker ima po-
sledice, ki jih ne bo lahko popraviti. Ko sem prebral to, da sta dva dneva za to
razpravo, sem rekel, to ne more biti Slovenija, to je lahko kakšna banana repu-
blika, ampak to se pri nas ne more zgoditi! …
Posedi: … Z visokim šolstvom se ukvarjam na tem nivoju, kar se tiče zakono-
daje, odkar je minister Zupan prvič imenoval neko ekspertno komisijo in sem
sodeloval tudi v ekspertni komisiji ali pa v ekspertni skupini ob pripravi zako-
nodaje glede NAKVIS-a. Tisti, ki so tam tudi sodelovali, vedo, da sem bil do-
kaj kritičen do te zgodbe, ampak to, kar se zdaj riše na obzorju, pa je, oprostite
izrazu, čisto navadna svinjarija. Ministru za šolstvo in ostalo sem že na seji ESS
jasno sporočil, Konfederacija sindikatov Pergam tovrstnih sprememb brez res-
ne in široke javne razprave ne podpira in osebno bom storil vse, da se tak za-
kon ne uveljavi.
Debevec: … Sicer je napisano, da lahko višješolski predstavniki predstavnika v
svet predlagajo, pa še to tiste, ki imajo naziv docent, redni ali izredni profesor,
opozarjam, da v višjem šolstvu teh nazivov ni, tam so predavatelji višjih stro-
kovnih šol. Še bolj, ravno zato, ker smo primerjali te izjave, da je nevarnost, da
bodo univerze izgubile akreditacijo, nas pa skrbi zadnja sprememba 51.s čle-
na, po katerem lahko zavodi, če zamudijo rok za oddajo vloge za podaljšanje
posredno tičejo in ki se tičejo organizacije terciarnega izobraževanja. Če vi v
zakon, ki sicer nima nič s tem opraviti, posežete s spremembo pedagoške ob-
veznosti, pa je o tem neposredno treba razpravljati s tistimi, ki zaposlene pred-
stavljajo – v tem primeru sindikati, ki smo reprezentativni na visokem šolstvu,
ker gre tu za spremembo, ki se neposredno tiče sindikatov, in ste kršili nekaj ve-
ljavnih predpisov, da o konvenciji sploh ne govorim. Verjetno poznate Bergen-
ski komunike, podpisal ga je takratni minister za visoko šolstvo dr. Zupan, ki je
eksplicitno povedal, da v okviru bolonjskega procesa imate tri partnerje, to so
študentje, predstavniki zaposlenih in vodstvo univerz, ki morajo biti pri vsakih
spremembah ne samo vprašani za mnenje, ampak je Bergenski komunike ek-
splicitno postavil, da je interes bolonjskega procesa, da se spremembe dogajajo
v dogovoru s temi visokošolskimi partnerji. Dva dni za razpravo je ne le žalitev
celotne univerze in zaposlenih, norčevanje iz temeljnih principov demokraci-
52 je, ampak tudi nerazumevanje tega, kaj Evropska unija je. Če boste pogledali
Maastrichtsko pogodbo, boste videli, da je Evropska unija tudi participativna
demokracija, ki ne artikulira vsega skozi politične procese, ampak skozi parti-
cipacijo civilne družbe, sindikatov, javnosti, različnih skupin. To ste absolutno
ignorirali in se cinično obnašali do teh predstavnikov. Tisto pismo, ki je bilo
podpisano s strani rektorjev, študentov in zaposlenih, pomeni, da je praktič-
no celotna visokošolska skupnost se postavila proti tem spremembam in da je
zahtevala umik zakona, ker je dolgoročno škodljiv za to državo in ker ima po-
sledice, ki jih ne bo lahko popraviti. Ko sem prebral to, da sta dva dneva za to
razpravo, sem rekel, to ne more biti Slovenija, to je lahko kakšna banana repu-
blika, ampak to se pri nas ne more zgoditi! …
Posedi: … Z visokim šolstvom se ukvarjam na tem nivoju, kar se tiče zakono-
daje, odkar je minister Zupan prvič imenoval neko ekspertno komisijo in sem
sodeloval tudi v ekspertni komisiji ali pa v ekspertni skupini ob pripravi zako-
nodaje glede NAKVIS-a. Tisti, ki so tam tudi sodelovali, vedo, da sem bil do-
kaj kritičen do te zgodbe, ampak to, kar se zdaj riše na obzorju, pa je, oprostite
izrazu, čisto navadna svinjarija. Ministru za šolstvo in ostalo sem že na seji ESS
jasno sporočil, Konfederacija sindikatov Pergam tovrstnih sprememb brez res-
ne in široke javne razprave ne podpira in osebno bom storil vse, da se tak za-
kon ne uveljavi.
Debevec: … Sicer je napisano, da lahko višješolski predstavniki predstavnika v
svet predlagajo, pa še to tiste, ki imajo naziv docent, redni ali izredni profesor,
opozarjam, da v višjem šolstvu teh nazivov ni, tam so predavatelji višjih stro-
kovnih šol. Še bolj, ravno zato, ker smo primerjali te izjave, da je nevarnost, da
bodo univerze izgubile akreditacijo, nas pa skrbi zadnja sprememba 51.s čle-
na, po katerem lahko zavodi, če zamudijo rok za oddajo vloge za podaljšanje
