Page 53 - Faganel, Armand, in Anita Trnavčević, 2016. Diskurz marketizacije javnega visokošolskega izobraževanja skozi časopisne članke. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 53
Aktualna vprašanja visokošolskega izobraževanja v povezavi z marketizacijo 53
akreditacije vnovič oddajo vlogo za prvo akreditacijo. Kaj to pomeni? To po-
meni, da bo študijski program izgubil akreditacijo, vemo, da po zakonu traja
postopek akreditacije, če je vloga popolna, če se nič ne zalomi od 8 do 10 me-
secev. Kaj bo v tem času z diplomami teh študentov, kaj bo v tem času z izobra-
ževanjem? Ali je kdo na to pomislil? To je dejansko tista zadeva, ki lahko res
zaskrbi. Pa še nekaj. Zapisali smo, da je to v popolnem nasprotju z evropski-
mi standardi. Zakaj? Zato, ker zelo pomemben evropski standard 2007, redni
pregledi, opozarjam, da je to kontinuiran proces, torej zagotavljanje kakovo-
sti, da je treba ciklično pregledovati visokošolske zavode, študijske programe
in ti cikli morajo biti v naprej napovedani. To pomeni, da se preverja napre-
dek, preverja se kakovost, preverja se izvajanje študijskih programov, preverja
se kako visokošolski zavodi peljejo svojo samoevalvacijo in to je tisto kar je naj-
bolj pomembno. Če vse to odpade in če bo agencija imela samo prve akredita-
cije, potem se bo vrnila na raven nekdanjega sveta za visoko šolstvo pred tem,
ko je imel senat za evalvacijo, senat za rehabilitacijo in senat za akreditacijo.
Dejansko bo potem to samo administrativno podeljevanje akreditacije. Opo-
zarjam, če gre za prvo akreditacijo ni ogleda visokošolskega zavoda, ni preso-
je neodvisne skupine strokovnjakov v samem zavodu, ampak se dela na podla-
gi vloge in papirja. …
Kocijančič: … Svet NAKVIS-a je bil imenovan 14. aprila 2010. Od prve seje nap-
rej je prioriteta tega sveta vključevanje v ENKO. In s tem seveda vključevanje v
evropski visokošolski prostor. Ampak ljudje, to ne gre čez noč. Povprečna doba
za sprejem v ENKO je tri leta. Mi imamo v tem trenutku vse šanse, da bomo res
sprejeti 2013 v ENKO. Mi se intenzivno pogovarjamo z ENKO, imamo odpr-
te vse kanale in člani ENKE nas stalno nadzorujejo. Hočejo vedeti, kaj naša na-
cionalna agencija za kakovost visokega šolstva dela. Nismo še prišli do njihove
zunanje evalvacije. To pričakujemo v kratkem. V vsem tem času nismo nikoli,
ampak nikoli naleteli na problem neodvisnosti agencije. Mi smo enostavno v
postopku sprejemanja v ENKO. Zakaj so Hrvati že v ENKI, mi pa ne? Zato,
ker je bila agencija z zakonom ustanovljena oziroma je bilo možno jo ustanovi-
ti, šele po letu 2009. Pred tem smo si neskončno prizadevali, da bi dobili agenci-
jo, pa je dr. Zupan stalno odgovarjal, da ni denarja za agencijo. In Hrvati so ime-
li štiri leta prej agencijo in so zato zdaj že v ENKI, mi pa še na ta vstop čakamo.
Kaj pa je osnovna poanta sprejemanja Nacionalne agencije v ENKO? Osnov-
na poanta je njena neodvisnost. In, če bi uspel predlog zakona tak, kot smo ga
imeli priliko videti, potem mi nimamo šans za sprejem v ENKO. Predlog na-
mreč pravi tako, da se na poziv ministrstva, vlada izbere in imenuje člane sve-
ta. Se pravi, da se direktno politika vplete v imenovanje članov sveta. In vendar
bi težko verjela, da je vlada neko strokovno visokošolsko telo, ki lahko oceni,
kdo je sposoben delati v svetu za visoko šolstvo, predvsem, kdo ima tiste spo-
akreditacije vnovič oddajo vlogo za prvo akreditacijo. Kaj to pomeni? To po-
meni, da bo študijski program izgubil akreditacijo, vemo, da po zakonu traja
postopek akreditacije, če je vloga popolna, če se nič ne zalomi od 8 do 10 me-
secev. Kaj bo v tem času z diplomami teh študentov, kaj bo v tem času z izobra-
ževanjem? Ali je kdo na to pomislil? To je dejansko tista zadeva, ki lahko res
zaskrbi. Pa še nekaj. Zapisali smo, da je to v popolnem nasprotju z evropski-
mi standardi. Zakaj? Zato, ker zelo pomemben evropski standard 2007, redni
pregledi, opozarjam, da je to kontinuiran proces, torej zagotavljanje kakovo-
sti, da je treba ciklično pregledovati visokošolske zavode, študijske programe
in ti cikli morajo biti v naprej napovedani. To pomeni, da se preverja napre-
dek, preverja se kakovost, preverja se izvajanje študijskih programov, preverja
se kako visokošolski zavodi peljejo svojo samoevalvacijo in to je tisto kar je naj-
bolj pomembno. Če vse to odpade in če bo agencija imela samo prve akredita-
cije, potem se bo vrnila na raven nekdanjega sveta za visoko šolstvo pred tem,
ko je imel senat za evalvacijo, senat za rehabilitacijo in senat za akreditacijo.
Dejansko bo potem to samo administrativno podeljevanje akreditacije. Opo-
zarjam, če gre za prvo akreditacijo ni ogleda visokošolskega zavoda, ni preso-
je neodvisne skupine strokovnjakov v samem zavodu, ampak se dela na podla-
gi vloge in papirja. …
Kocijančič: … Svet NAKVIS-a je bil imenovan 14. aprila 2010. Od prve seje nap-
rej je prioriteta tega sveta vključevanje v ENKO. In s tem seveda vključevanje v
evropski visokošolski prostor. Ampak ljudje, to ne gre čez noč. Povprečna doba
za sprejem v ENKO je tri leta. Mi imamo v tem trenutku vse šanse, da bomo res
sprejeti 2013 v ENKO. Mi se intenzivno pogovarjamo z ENKO, imamo odpr-
te vse kanale in člani ENKE nas stalno nadzorujejo. Hočejo vedeti, kaj naša na-
cionalna agencija za kakovost visokega šolstva dela. Nismo še prišli do njihove
zunanje evalvacije. To pričakujemo v kratkem. V vsem tem času nismo nikoli,
ampak nikoli naleteli na problem neodvisnosti agencije. Mi smo enostavno v
postopku sprejemanja v ENKO. Zakaj so Hrvati že v ENKI, mi pa ne? Zato,
ker je bila agencija z zakonom ustanovljena oziroma je bilo možno jo ustanovi-
ti, šele po letu 2009. Pred tem smo si neskončno prizadevali, da bi dobili agenci-
jo, pa je dr. Zupan stalno odgovarjal, da ni denarja za agencijo. In Hrvati so ime-
li štiri leta prej agencijo in so zato zdaj že v ENKI, mi pa še na ta vstop čakamo.
Kaj pa je osnovna poanta sprejemanja Nacionalne agencije v ENKO? Osnov-
na poanta je njena neodvisnost. In, če bi uspel predlog zakona tak, kot smo ga
imeli priliko videti, potem mi nimamo šans za sprejem v ENKO. Predlog na-
mreč pravi tako, da se na poziv ministrstva, vlada izbere in imenuje člane sve-
ta. Se pravi, da se direktno politika vplete v imenovanje članov sveta. In vendar
bi težko verjela, da je vlada neko strokovno visokošolsko telo, ki lahko oceni,
kdo je sposoben delati v svetu za visoko šolstvo, predvsem, kdo ima tiste spo-
