Page 57 - Faganel, Armand, in Anita Trnavčević, 2016. Diskurz marketizacije javnega visokošolskega izobraževanja skozi časopisne članke. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 57
Pomen in vloga javnega
visokega šolstva
Poslanstvo visokega šolstva v tranzicijskih družbah je že od 90-ih let 20.
stoletja pod vplivi transformacijskih teženj. Vedno bolj se povezuje učin-
ke visokošolskega izobraževanja z usposobljenostjo diplomanta za trg dela,
z učinkovitostjo in uspešnostjo trošenja javnih sredstev, z merjenjem ka-
kovosti in količine dela profesorjev ter drugih zaposlenih v visokošolskem
sistemu in drugimi ekonomsko opredeljenimi dejavniki. Vse od antičnih
časov, ko je bilo izobraževanje namenjeno elitam, bodočim voditeljem in
redkim izbrancem, do renesančnega humanizma, ki je oblikoval zahod-
njaško pojmovanje izobraževanja in pedagogike izobraževanje elit ter do
masovnega izobraževanja, ki je odprlo in omogočilo dostopnost študija
množicam izobrazbe željnih, se je razvijalo tudi visokošolsko izobraževanje
v našem prostoru. Danes se pojavljajo klici k povezovanju želje po izobraz-
bi s koristmi posameznika in ne več toliko celotne družbe, zato je logično,
da je pod drobnogledom različnih javnosti tudi javno financiranje visoke-
ga šolstva. V odvisnosti od širših družbenoekonomskih razmer, politične
usmeritve trenutne vlade in mednarodnih usmeritev, trendov ter vplivov
se razmišlja in že tudi uvaja sistem štipendiranja posameznikov, plačevanja
šolnin, množijo se zasebne visokošolske institucije, kar naj bi zagotavlja-
jo večjo konkurenčnost in povečevalo možnosti izbire za študente. Ravno
tako se dogajajo tudi spremembe v avtoriteti, identiteti subjektov in objek-
tov visokošolskega izobraževanja.
Ob teh procesih se seveda posamezniki, ki raziskujejo in spremljajo do-
gajanja v visokošolskih sistemih posameznih družb (tudi slovenske), kritič-
no odzivajo, komentirajo ter polemizirajo. Enako tudi drugi deležniki (za-
posleni v javnem in zasebnem sektorju, politiki, sindikalisti, starši idr.), saj
visokega šolstva
Poslanstvo visokega šolstva v tranzicijskih družbah je že od 90-ih let 20.
stoletja pod vplivi transformacijskih teženj. Vedno bolj se povezuje učin-
ke visokošolskega izobraževanja z usposobljenostjo diplomanta za trg dela,
z učinkovitostjo in uspešnostjo trošenja javnih sredstev, z merjenjem ka-
kovosti in količine dela profesorjev ter drugih zaposlenih v visokošolskem
sistemu in drugimi ekonomsko opredeljenimi dejavniki. Vse od antičnih
časov, ko je bilo izobraževanje namenjeno elitam, bodočim voditeljem in
redkim izbrancem, do renesančnega humanizma, ki je oblikoval zahod-
njaško pojmovanje izobraževanja in pedagogike izobraževanje elit ter do
masovnega izobraževanja, ki je odprlo in omogočilo dostopnost študija
množicam izobrazbe željnih, se je razvijalo tudi visokošolsko izobraževanje
v našem prostoru. Danes se pojavljajo klici k povezovanju želje po izobraz-
bi s koristmi posameznika in ne več toliko celotne družbe, zato je logično,
da je pod drobnogledom različnih javnosti tudi javno financiranje visoke-
ga šolstva. V odvisnosti od širših družbenoekonomskih razmer, politične
usmeritve trenutne vlade in mednarodnih usmeritev, trendov ter vplivov
se razmišlja in že tudi uvaja sistem štipendiranja posameznikov, plačevanja
šolnin, množijo se zasebne visokošolske institucije, kar naj bi zagotavlja-
jo večjo konkurenčnost in povečevalo možnosti izbire za študente. Ravno
tako se dogajajo tudi spremembe v avtoriteti, identiteti subjektov in objek-
tov visokošolskega izobraževanja.
Ob teh procesih se seveda posamezniki, ki raziskujejo in spremljajo do-
gajanja v visokošolskih sistemih posameznih družb (tudi slovenske), kritič-
no odzivajo, komentirajo ter polemizirajo. Enako tudi drugi deležniki (za-
posleni v javnem in zasebnem sektorju, politiki, sindikalisti, starši idr.), saj
