Page 62 - Faganel, Armand, in Anita Trnavčević, 2016. Diskurz marketizacije javnega visokošolskega izobraževanja skozi časopisne članke. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 62
Diskurz marketizacije javnega visokošolskega izobraževanja skozi časopisne članke
visno je od države do države, od zgodovinskih in političnih okoliščin. Po de-
vetdesetem letu prejšnjega stoletja se pri nas zasebne šole financirajo v višini,
ki je višja od evropskega povprečja.
Katoliški inštitut je središče ustanavljanja bodoče katoliške univerze,
med aktivnostmi inštituta pa zasledimo raziskovalno in razvojno dejavnost
na področju družboslovja in humanistike. Med temi dejavnostmi so usta-
navljanje visokošolskih zavodov (fakultet), visokošolskih knjižnic, razisko-
valnih centrov in študentskih domov. Pod inštitutom delujejo Fakulteta
za poslovne vede, Studia slovenica in Inštitut za pravo človekovih pravic.
Ustanovitelj inštituta je Slovenska škofovska konferenca, ki jo sestavljajo
vse slovenske škofije (nadškofija Ljubljana, škofija Koper, škofija Novo mes-
to, nadškofija Maribor, škofija Celje in škofija Murska Sobota) (Katoliški
inštitut 2011).
62 Na sveže ustanovljeni Fakulteti za poslovne vede so se že oprli na
vzpostavljene mednarodne povezave ter obstoječo mrežo in tako je npr.
štirim študentom omogočeno opravljanje strokovne prakse (stažiranje) v
Evropskem parlamentu, preko Evropske ljudske stranke (Jagodic 2012).
Furlan (2012a) pravi, da je potrebno zaustaviti »uničujočo varčevalno
politiko vlade in strukturno nasilje obstoječega politično ekonomskega sis-
tema«; če se želimo »izogniti periodičnemu ponavljanju obdobij recesije«,
pa naj bi postavili nova »izhodišča za ekonomsko politiko«:
V primeru Slovenije to najprej pomeni zaustavitev uničujoče politike varče-
valnih ukrepov trenutne Janševe vlade, kar lahko predstavlja prvi korak do
preloma s strukturnim nasiljem obstoječega politično-ekonomskega sis-
tema. Trenutno restriktivno monetarno in fiskalno makroekonomsko po-
litiko, ki si postavlja za cilj nizko inflacijo in izravnan proračun je treba na-
domestiti z ekspanzivno fiskalno politiko, ki si bo za cilj postavila polno
zaposlenost in bo temeljila na investicijah v javno infrastrukturo in širjenje
mreže javnih institucij, kot so zdravstvene in izobraževalne ustanove. Te mo-
rajo postati univerzalno dostopne institucije, hkrati pa je potrebna njihova
reorganizacija v smeri demokratizacije.
Očitno smo bili pod drugo vlado Janeza Janše daleč od vzpostavljanja
širše mreže javnih institucij, kvečjemu lahko govorimo o agendi krčenja
ustanov javnega pomena, kar so nakazali že z načinom vladanja med 2004–
2008. Zanimiv je termin governmentality, ki izkazuje Foucaultovo delov-
no hipotezo o recipročnem vzpostavljanju tehnik moči in oblik znanja. Se-
mantična povezava besed vladanje (fr. gouverner) ter miselnosti ali načina
razmišljanja (fr. mentalité) nakazuje, da ni možno raziskovati tehnologije
moči, brez analize političnih racionalnosti, ki jih podpirajo (Lemke 2001).
visno je od države do države, od zgodovinskih in političnih okoliščin. Po de-
vetdesetem letu prejšnjega stoletja se pri nas zasebne šole financirajo v višini,
ki je višja od evropskega povprečja.
Katoliški inštitut je središče ustanavljanja bodoče katoliške univerze,
med aktivnostmi inštituta pa zasledimo raziskovalno in razvojno dejavnost
na področju družboslovja in humanistike. Med temi dejavnostmi so usta-
navljanje visokošolskih zavodov (fakultet), visokošolskih knjižnic, razisko-
valnih centrov in študentskih domov. Pod inštitutom delujejo Fakulteta
za poslovne vede, Studia slovenica in Inštitut za pravo človekovih pravic.
Ustanovitelj inštituta je Slovenska škofovska konferenca, ki jo sestavljajo
vse slovenske škofije (nadškofija Ljubljana, škofija Koper, škofija Novo mes-
to, nadškofija Maribor, škofija Celje in škofija Murska Sobota) (Katoliški
inštitut 2011).
62 Na sveže ustanovljeni Fakulteti za poslovne vede so se že oprli na
vzpostavljene mednarodne povezave ter obstoječo mrežo in tako je npr.
štirim študentom omogočeno opravljanje strokovne prakse (stažiranje) v
Evropskem parlamentu, preko Evropske ljudske stranke (Jagodic 2012).
Furlan (2012a) pravi, da je potrebno zaustaviti »uničujočo varčevalno
politiko vlade in strukturno nasilje obstoječega politično ekonomskega sis-
tema«; če se želimo »izogniti periodičnemu ponavljanju obdobij recesije«,
pa naj bi postavili nova »izhodišča za ekonomsko politiko«:
V primeru Slovenije to najprej pomeni zaustavitev uničujoče politike varče-
valnih ukrepov trenutne Janševe vlade, kar lahko predstavlja prvi korak do
preloma s strukturnim nasiljem obstoječega politično-ekonomskega sis-
tema. Trenutno restriktivno monetarno in fiskalno makroekonomsko po-
litiko, ki si postavlja za cilj nizko inflacijo in izravnan proračun je treba na-
domestiti z ekspanzivno fiskalno politiko, ki si bo za cilj postavila polno
zaposlenost in bo temeljila na investicijah v javno infrastrukturo in širjenje
mreže javnih institucij, kot so zdravstvene in izobraževalne ustanove. Te mo-
rajo postati univerzalno dostopne institucije, hkrati pa je potrebna njihova
reorganizacija v smeri demokratizacije.
Očitno smo bili pod drugo vlado Janeza Janše daleč od vzpostavljanja
širše mreže javnih institucij, kvečjemu lahko govorimo o agendi krčenja
ustanov javnega pomena, kar so nakazali že z načinom vladanja med 2004–
2008. Zanimiv je termin governmentality, ki izkazuje Foucaultovo delov-
no hipotezo o recipročnem vzpostavljanju tehnik moči in oblik znanja. Se-
mantična povezava besed vladanje (fr. gouverner) ter miselnosti ali načina
razmišljanja (fr. mentalité) nakazuje, da ni možno raziskovati tehnologije
moči, brez analize političnih racionalnosti, ki jih podpirajo (Lemke 2001).
