Page 61 - Faganel, Armand, in Anita Trnavčević, 2016. Diskurz marketizacije javnega visokošolskega izobraževanja skozi časopisne članke. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 61
Pomen in vloga javnega visokega šolstva 61
tako opredeljuje do vloge, ki jo ima v Sloveniji visok delež populacije, ki na-
daljuje svoje izobraževanje na visokošolskem nivoju. Trdi, da je visokošol-
sko izobraževanje del korektiva, ker na trgu ni prostih delovnih mest in da
torej oblast na takšen način kupuje socialni mir ter prelaga vprašanje zapo-
slitve mladih v prihodnost. Obenem se govori o izgubljenih generacijah, ki
ne bodo imele priložnosti za ustvarjanje družine, nakup stanovanja, prido-
bivanje polne pokojninske dobe idr. Ker delež šolajočih presega potrebe po
zaposlenih z visokošolsko izobrazbo, bodo mladi tudi po umiritvi razmer
težko pridobili delo, ki bi ustrezalo pridobljeni izobrazbi. Od 70 % popu-
lacije ki se vpiše na visokošolske zavode, jih bo našlo primerno zaposlitev le
35 % do 40 % z visokošolsko izobrazbo. Ostali bodo prekvalificirani, brez
pravih delovnih izkušenj, s prekarnimi zaposlitvami, ki ne omogočajo dol-
goročnega načrtovanja in sprejemanja pomembnih življenjskih odločitev.
Nekateri magistri ali doktorji znanosti ob iskanju službe preprosto zamo-
lčijo doseženo stopnjo izobrazbe, delodajalci se namreč (Žibret 2012) »po
eni strani sprašujejo, zakaj bi bil doktor znanosti dolgoročno motiviran in
bi čutil intelektualni izziv na nekem referentskem delovnem mestu, za ka-
tero zadošča srednješolska izobrazba. Na tem mestu ne bi mogel uporabiti
niti dvajsetine potencialov, znanj in kompetenc, ki si jih je pridobil v sklo-
pu doktorskega študija. Po drugi strani pa je za delodajalce pomembno tudi
vprašanje cene. Izhodiščna plača je danes večinoma povezana s stopnjo izo-
brazbe, in ne z učinkom. Večina delodajalcev se vpraša, zakaj bi nekoga pla-
čevali 40 odstotkov več za učinek, ki jim ga lahko zagotovi nekdo s konča-
nim prvostopenjskim študijem.«
Kodelja (2006) odgovarja na usmerjenost neoliberalne vlade na pove-
čevanje obsega zasebnega šolstva:
Strinjam se, da je zasebno šolstvo v tesni povezavi s človekovimi pravicami.
A stvari se zapletejo pri vprašanju, ali je ta pravica negativna ali pozitivna. Če
gre za negativno pravico, to pomeni, da država mora dopuščati zasebne šole,
ni pa jih dolžna ustanavljati in financirati. Pozitivna pravica pa državi nareku-
je sofinanciranje ali financiranje zasebnih šol. Številni starši pa tudi katoliška
cerkev pri nas to pravico interpretirajo kot pozitivno. Tudi v vseh pomemb-
nih dokumentih katoliške cerkve po drugem vatikanskem koncilu (koncil-
ska izjava o krščanski vzgoji, zakonik cerkvenega prava, katekizem katoliške
cerkve) je ta pravica razumljena kot pozitivna pravica, saj je v njih zapisano, da
je država dolžna zagotoviti staršem svobodno izbiro šole, ki ustreza njihovim
prepričanjem. To pa naj bi bilo mogoče le, če država tudi gmotno podpira za-
sebne šole. Drugačna je interpretacija evropskega sodišča in evropske komi-
sije za človekove pravice. Njihovo stališče je, da je to negativna pravica in da
država ni dolžna financirati zasebnih šol. A to ne pomeni, da jih ne sme; od-
tako opredeljuje do vloge, ki jo ima v Sloveniji visok delež populacije, ki na-
daljuje svoje izobraževanje na visokošolskem nivoju. Trdi, da je visokošol-
sko izobraževanje del korektiva, ker na trgu ni prostih delovnih mest in da
torej oblast na takšen način kupuje socialni mir ter prelaga vprašanje zapo-
slitve mladih v prihodnost. Obenem se govori o izgubljenih generacijah, ki
ne bodo imele priložnosti za ustvarjanje družine, nakup stanovanja, prido-
bivanje polne pokojninske dobe idr. Ker delež šolajočih presega potrebe po
zaposlenih z visokošolsko izobrazbo, bodo mladi tudi po umiritvi razmer
težko pridobili delo, ki bi ustrezalo pridobljeni izobrazbi. Od 70 % popu-
lacije ki se vpiše na visokošolske zavode, jih bo našlo primerno zaposlitev le
35 % do 40 % z visokošolsko izobrazbo. Ostali bodo prekvalificirani, brez
pravih delovnih izkušenj, s prekarnimi zaposlitvami, ki ne omogočajo dol-
goročnega načrtovanja in sprejemanja pomembnih življenjskih odločitev.
Nekateri magistri ali doktorji znanosti ob iskanju službe preprosto zamo-
lčijo doseženo stopnjo izobrazbe, delodajalci se namreč (Žibret 2012) »po
eni strani sprašujejo, zakaj bi bil doktor znanosti dolgoročno motiviran in
bi čutil intelektualni izziv na nekem referentskem delovnem mestu, za ka-
tero zadošča srednješolska izobrazba. Na tem mestu ne bi mogel uporabiti
niti dvajsetine potencialov, znanj in kompetenc, ki si jih je pridobil v sklo-
pu doktorskega študija. Po drugi strani pa je za delodajalce pomembno tudi
vprašanje cene. Izhodiščna plača je danes večinoma povezana s stopnjo izo-
brazbe, in ne z učinkom. Večina delodajalcev se vpraša, zakaj bi nekoga pla-
čevali 40 odstotkov več za učinek, ki jim ga lahko zagotovi nekdo s konča-
nim prvostopenjskim študijem.«
Kodelja (2006) odgovarja na usmerjenost neoliberalne vlade na pove-
čevanje obsega zasebnega šolstva:
Strinjam se, da je zasebno šolstvo v tesni povezavi s človekovimi pravicami.
A stvari se zapletejo pri vprašanju, ali je ta pravica negativna ali pozitivna. Če
gre za negativno pravico, to pomeni, da država mora dopuščati zasebne šole,
ni pa jih dolžna ustanavljati in financirati. Pozitivna pravica pa državi nareku-
je sofinanciranje ali financiranje zasebnih šol. Številni starši pa tudi katoliška
cerkev pri nas to pravico interpretirajo kot pozitivno. Tudi v vseh pomemb-
nih dokumentih katoliške cerkve po drugem vatikanskem koncilu (koncil-
ska izjava o krščanski vzgoji, zakonik cerkvenega prava, katekizem katoliške
cerkve) je ta pravica razumljena kot pozitivna pravica, saj je v njih zapisano, da
je država dolžna zagotoviti staršem svobodno izbiro šole, ki ustreza njihovim
prepričanjem. To pa naj bi bilo mogoče le, če država tudi gmotno podpira za-
sebne šole. Drugačna je interpretacija evropskega sodišča in evropske komi-
sije za človekove pravice. Njihovo stališče je, da je to negativna pravica in da
država ni dolžna financirati zasebnih šol. A to ne pomeni, da jih ne sme; od-
