Page 66 - Faganel, Armand, in Anita Trnavčević, 2016. Diskurz marketizacije javnega visokošolskega izobraževanja skozi časopisne članke. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

Diskurz marketizacije javnega visokošolskega izobraževanja skozi časopisne članke

skega dela so že večkrat pogoreli, saj so se zakonodajalci ustrašili protestov.
Pa tudi fiktivne vpise bi zlahka odpravili z uvedbo enotne evidence vpisa,
ki nikakor ne more zaživeti. Je obstoječe stanje spet komu v korist? Na ža-
lost se je potrebno v Sloveniji vedno spraševati o ozadjih, zakaj določena po-
litična rešitev ni sprejeta ali je bila sprejeta …

Kontler Salamon (2008b) zapiše:

Podelitve visokošolskih koncesij – tri v dveh letih – sicer že ves čas spremlja-

jo kritike in to predvsem s strani javnega visokega šolstva, ki so po eni strani

opozarjali, da so koncesionirani programi pretežno družboslovni, oziroma

da država zasebnim institucijam financira tiste programe, za katere javnim

univerzam zmanjšuje število vpisnih mest, pri tem pa ni upoštevano tudi

skromno vpisno zanimanje za večino dosedanjih koncesioniranih študijev,

66 ki so se – za razliko od tovrstnih študijev na javnih univerzah – napolnili šele
po drugem vpisnem roku. Po drugi strani pa so se opozorila nanašala na po-

vezavo nekaterih omenjenih koncesioniranih fakultet s ključnimi osebami v

odločanju v visokem šolstvu. Med prvimi sta namreč koncesije pridobili obe

fakulteti, katerih solastnik je bivši predsednik sveta za visoko šolstvo dr. Pe-

ter Jambrek, in fakulteta v Celju, ki jo je ustanovil inštitut, katerega soustano-

vitelj je bil, do svojega vstopa v vlado, državni sekretar v ministrstvu za viso-

ko šolstvo, znanost in tehnologijo Dušan Lesjak. Omenjene aktualne težave

s financiranjem javnih univez pa seveda še dodatno vplivajo na kritično pre-

sojo tovrstnih koncesij. Predsednik upravnega odbora Univerze v Ljubljani

prof. dr. Janez Hribar je za Delo dejal, da je država tudi javnim univerzam po-

delila koncesije za izvajanje določenih programov in da si zato ne bi smela do-

voliti, da denar, ki je potreben za izvedbo programov, prenaša drugam.

Minister Turk je decembra 2012 pozval univerze k zmanjšanju števi-
la razpisanih mest v družboslovju, zaradi premajhne zasedenosti mest in
nezaposljivosti diplomantov. Zanimivo bo spremljati, kako bo z razpisani-
mi vpisnimi mesti zasebnih zavodov in morebitnimi novimi akreditacija-
mi družboslovnih programov v naslednjem kratkoročnem obdobju.

Kolumnistka Dela Kontler Salamon (2008a) komentira dogajanje ob
pogajanjih za kolektivno pogodbo v javnem sektorju:

Za danes napovedana pogajanja o kolektivni pogodbi v javnem sektorju so
v visokem šolstvu dobila dodatno spodbudo. Včeraj je bil namreč zbor vi-
sokošolskih učiteljev, študentov, administrativnega osebja in drugih zaposle-
nih v visokošolskih zavodih ter predstavnikov sindikatov za področje vzgoje
in izobraževanja. Na zboru, ki je bil na Fakulteti za družbene vede, so pod-
pisali tudi izjavo, s katero so vladi posredovali svoja stališča do omenjenega
predloga kolektivne pogodbe in njenega ravnanja na tem področju. Izjava