Page 68 - Faganel, Armand, in Anita Trnavčević, 2016. Diskurz marketizacije javnega visokošolskega izobraževanja skozi časopisne članke. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

Diskurz marketizacije javnega visokošolskega izobraževanja skozi časopisne članke

kaj so sedaj krivci za to učitelji, ki se z vsem žarom posvečajo svojemu pok-
licu, ne glede na to kje sedijo …

Kontler Salamon (2011c) komentira odločbo Ustavnega sodišča v zve-
zi z vladnim omejevanjem razpisanih študijskih mest na izrednem študiju.
Ustavno sodišče je državnemu zboru (DZ) naložilo odpravo neskladij v vi-
sokošolskem zakonu v devetih mesecih po objavi te odločbe v Uradnem li-
stu RS, vlada pa mora po teh zakonskih spremembah v treh mesecih odpra-
viti še neskladje v omenjeni uredbi.

Neposreden povod za vlogo UL na ustavno sodišče je bil vladni sklep o ome-

jitvi vpisa izrednih študentov v študijskem letu 2008/2009. Razveljavljen 43.

člen ZVIŠ ureja opredelitev javne službe v visokem šolstvu. Ustavno sodišče

je ugotovilo, da na podlagi razlage veljavnih predpisov ni mogoče odgovori-

68 ti na vprašanje, ali je izredni študij del javne službe ali ne. Javni zavodi, čeprav
jih ustanovi država, lahko poleg javne službe izvajajo tudi druge dopolnilne

dejavnosti, ki pomenijo prodajo blaga in storitev na trgu. V odločbi ustavne-

ga sodišča piše tudi, da uredba javno financiranje visokega šolstva ureja na

način, ki ne omogoča razveljavitve ali odpravo te uredbe, saj bi »povzročila,

da za financiranje državnih univerz in državnih visokih šol ne bi bilo več no-

bene pravne podlage« in bi se lahko ustavilo njihovo financiranje. Vodstvo

Univerze v Ljubljani v komentarju odločbe ustavnega sodišča najprej pou-

darja, da so pobudo vložili zaradi nestrinjanja z zakonsko določbo, da lahko

vlada omejuje število vpisnih mest za izredni študij, da pa je ustavno sodiš-

če samo »razširilo problematiko na vprašanje, ali je izredni študij del javnih

službe ali ne«, in s tem odprlo dodatne pomisleke, ki jih na UL še proučuje-

jo. Na univerzi menijo, da za njih odločitev ustavnega sodišča »ta trenutek

nima konkretnih posledic«.

Vprašanje izrednega študija je za precejšen del visokošolskih institucij
tako odveč, saj številke izredno vpisanih študentov strmo upadajo že vrsto
let. Vpis je tako zanemarljiv, da so se v mnogih visokošolskih zavodih že od-
ločili, da izrednega študija sploh ne razpisujejo več. Razloge za takšno sta-
nje lahko iščemo v vključevanju velikega števila populacije neposredno v
redni študij, morda tudi iz razloga, da ne najdejo prostih mest na trgu dela.
Pritrditi moramo tudi mnenju, da je regionalizacija olajšala dostopnost do
študija, saj ni več potrebna dolgotrajna vožnja ali najemanje sob v odda-
ljenih mestih, zato je odločitev za redni študij lažja. Tisti študentje, ki ob
študiju že delajo (običajno prekarno), pa imajo po izkušnjah dovolj fleksi-
bilne urnike, da lahko spremljajo predavanja in izpolnjujejo tekoče obve-
znosti. Resda počasneje, saj študij nekoliko raztegnejo, čeprav je njihov pri-
stop običajno resnejši, kot pa pri rednih študentih.