Page 79 - Faganel, Armand, in Anita Trnavčević, 2016. Diskurz marketizacije javnega visokošolskega izobraževanja skozi časopisne članke. Koper: Založba Univerze na Primorskem.

Financiranje visokega šolstva

Naključnemu spremljevalcu dogajanj v visokošolskem svetu se morda lah-
ko zazdi, da se vse dogajanje vrti bolj okrog zahtev visokošolskega sektorja
po podpori in financiranju dejavnosti, kakor pa okrog odgovornosti za pri-
dobljena in porabljena sredstva. Zmanjševanje javnega financiranja pa vpli-
va na dodatno ustvarjanje zmede s premikanjem odgovornosti z države na
trge. Aktualni minister za visoko šolstvo, dr. Pikalo je na srečanju z rektorji
slovenskih univerz obljubil dolgoročno ureditev financiranja in zanikal na-
daljnje zmanjševanje sredstev za fnanciranje univerz (Jančič 2013):

Dodatnega denarja minister Pikalo, ki je bil zaradi drugih obveznosti na po-
govoru le prvo uro, Pejovniku in drugim rektorjem ni obljubil. Je pa povzel,
da rektorji vedo, kako se je moral truditi, da je financiranje univerz letos oh-
ranil na indeksu 99, in dodal, da se ta odstotek z rebalansom, ki ga priprav-
lja vlada, ne bo znižal. Morda bo celo malo višji. Rektorjem je zagotovil, da
na ministrstvu pripravljajo tudi spremembo sistema financiranja, da bi denar
določali dolgoročno z zakonom, in ne vsako leto znova z uredbo kot doslej.
Pojmi, ki smo jih v člankih zasledili v povezavi s temo financiranje vi-
sokega šolstva so predvsem šolnine, financiranje, denarni prispevek, vklju-
čenost posameznikov pri financiranju, uredba o javnem financiranju, vav-
čerski sistem, študentska posojila, plačljive oblike študija, zniževanje javnih
izdatkov, plačni sistem javnih uslužbencev, državni proračun, postavka za
visoko šolstvo, sredstva za izobraževanje.
Zver (2012) ob razmišljanjih o rezih v šolstvo in socialni državi odgo-
vori na vprašanje, kaj bi storil ob grozečem finančnem zlomu slovenskih
univerz, kot opozarjajo rektorji: