Page 84 - Faganel, Armand, in Anita Trnavčević, 2016. Diskurz marketizacije javnega visokošolskega izobraževanja skozi časopisne članke. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 84
Diskurz marketizacije javnega visokošolskega izobraževanja skozi časopisne članke
Tudi predstavnik študentske organizacije, sekretar za študijsko proble-
matiko na ŠOU Ljubljana, Janez Tomšič pravi, da so študentje proti uved-
bi šolnin (Kontler Salamon 2003):
Sekretar za študijsko problematiko na ŠOU Ljubljana Janez Tomšič pravi:
»Študentska organizacija šolninam za redni študij dosledno nasprotuje. Dej-
stvo je, da tisti, ki je dosegel visokošolsko izobrazbo predvidoma dobi tudi
bolje plačano službo in tisto, kar je od države za svoj študij dobil, vrača s pla-
čevanjem višjih prispevkov. S tem pa omogoča tudi študij otrok iz revnejših
družin. Predvidevam, da bi uvedba šolnin spremenila ves sistem sociale in bi
temu sledila tudi druga področja, kar bi privedlo do tega, da Slovenija ne bi
bila več socialna država. Za nasprotovanje šolninam pa imamo študenti še
zelo konkreten argument. Tam, kjer šolnine imajo, denimo v Veliki Britani-
84 ji, imajo tudi zelo jasno urejeno štipendijsko politiko, študenti imajo na voljo
tudi posojila, poleg tega pa se tudi višina šolnin ravna po tem, iz kakšnega so-
cialnega okolja prihaja študent.« Tomšič je navedel tudi izračun, po katerem
naj ne bi držala navedba rektorja dr. Mencingerja, da mu gre pri predlogu šol-
nin predvsem za to, da bi z uvedbo splošnih šolnin izredne študente razbre-
menili sedanjih visokih šolnin. Če bi vsak študent plačal 500 evrov šolnine, bi
univerza s tem pridobila približno dvakrat toliko denarja, kot ji zdaj prinese
preplačan izredni študij – za navedeni cilj naj bi po študentski oceni zadošča-
la že šolnina 250 do 300 evrov na leto.
Ob vztrajanju Janševe vlade, da šolnin za visokošolsko izobraževanje
ne načrtuje in da jih ne namerava vpeljati, Marinčič z UL, Filozofske fa-
kultete izpostavi »ukinitev financiranja študijskih programov po številu
študentov in stabilno financiranje raziskovanja na univerzah. Nekaterim ta
tako imenovana glavarinska ureditev ustreza, saj diplomske listine tako re-
koč prodajajo. Tu je precej vseeno, ali gre za »unovčevanje« javnega (glava-
rine) ali pobiranje zasebnega denarja (izredni študij), oboje vodi v nižanje
zahtevnosti študija in posredno v zatiranje intelektualne elite, preden se ta
sploh lahko oblikuje.« (Tomažič 2010)
Nenavadno strukturo zniževanja javnih izdatkov ob varčevalnih ukre-
pih Janševe vlade za zmanjšanje proračunskega primanjkljaja v letu 2012
za tri odstotke, komentirajo (mlado)ekonomisti Damijan, Masten in Pola-
nec (2012), ki sicer zagovarjajo fiskalno konsolidacijo z zmanjševanjem jav-
nih izdatkov:
In prav pri zadnjih naravnost bode v oči nekoliko nenavadna struktura zniže-
vanja javnih izdatkov. Podatki kažejo (glej tabelo), da glavnino rezov v javnih
izdatkih dejansko nosijo »infrastrukturne« politike in zdravstvo. Rebalans
proračuna namreč zmanjšuje izdatke za šolstvo, visoko šolstvo ter znanost
Tudi predstavnik študentske organizacije, sekretar za študijsko proble-
matiko na ŠOU Ljubljana, Janez Tomšič pravi, da so študentje proti uved-
bi šolnin (Kontler Salamon 2003):
Sekretar za študijsko problematiko na ŠOU Ljubljana Janez Tomšič pravi:
»Študentska organizacija šolninam za redni študij dosledno nasprotuje. Dej-
stvo je, da tisti, ki je dosegel visokošolsko izobrazbo predvidoma dobi tudi
bolje plačano službo in tisto, kar je od države za svoj študij dobil, vrača s pla-
čevanjem višjih prispevkov. S tem pa omogoča tudi študij otrok iz revnejših
družin. Predvidevam, da bi uvedba šolnin spremenila ves sistem sociale in bi
temu sledila tudi druga področja, kar bi privedlo do tega, da Slovenija ne bi
bila več socialna država. Za nasprotovanje šolninam pa imamo študenti še
zelo konkreten argument. Tam, kjer šolnine imajo, denimo v Veliki Britani-
84 ji, imajo tudi zelo jasno urejeno štipendijsko politiko, študenti imajo na voljo
tudi posojila, poleg tega pa se tudi višina šolnin ravna po tem, iz kakšnega so-
cialnega okolja prihaja študent.« Tomšič je navedel tudi izračun, po katerem
naj ne bi držala navedba rektorja dr. Mencingerja, da mu gre pri predlogu šol-
nin predvsem za to, da bi z uvedbo splošnih šolnin izredne študente razbre-
menili sedanjih visokih šolnin. Če bi vsak študent plačal 500 evrov šolnine, bi
univerza s tem pridobila približno dvakrat toliko denarja, kot ji zdaj prinese
preplačan izredni študij – za navedeni cilj naj bi po študentski oceni zadošča-
la že šolnina 250 do 300 evrov na leto.
Ob vztrajanju Janševe vlade, da šolnin za visokošolsko izobraževanje
ne načrtuje in da jih ne namerava vpeljati, Marinčič z UL, Filozofske fa-
kultete izpostavi »ukinitev financiranja študijskih programov po številu
študentov in stabilno financiranje raziskovanja na univerzah. Nekaterim ta
tako imenovana glavarinska ureditev ustreza, saj diplomske listine tako re-
koč prodajajo. Tu je precej vseeno, ali gre za »unovčevanje« javnega (glava-
rine) ali pobiranje zasebnega denarja (izredni študij), oboje vodi v nižanje
zahtevnosti študija in posredno v zatiranje intelektualne elite, preden se ta
sploh lahko oblikuje.« (Tomažič 2010)
Nenavadno strukturo zniževanja javnih izdatkov ob varčevalnih ukre-
pih Janševe vlade za zmanjšanje proračunskega primanjkljaja v letu 2012
za tri odstotke, komentirajo (mlado)ekonomisti Damijan, Masten in Pola-
nec (2012), ki sicer zagovarjajo fiskalno konsolidacijo z zmanjševanjem jav-
nih izdatkov:
In prav pri zadnjih naravnost bode v oči nekoliko nenavadna struktura zniže-
vanja javnih izdatkov. Podatki kažejo (glej tabelo), da glavnino rezov v javnih
izdatkih dejansko nosijo »infrastrukturne« politike in zdravstvo. Rebalans
proračuna namreč zmanjšuje izdatke za šolstvo, visoko šolstvo ter znanost
