Page 82 - Faganel, Armand, in Anita Trnavčević, 2016. Diskurz marketizacije javnega visokošolskega izobraževanja skozi časopisne članke. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 82
Diskurz marketizacije javnega visokošolskega izobraževanja skozi časopisne članke
želimo tudi mi, je znak, da viziji šolstva sledimo z zaostankom. Vavčerska
revolucija v ZDA je v popolnem razsulu. V ZDA so praktično eno za dru-
gim sodišča zveznih držav razveljavila vavčerske sisteme, ker jemljejo javna
sredstva in jih preusmerjajo v zasebne šole. Zakaj so v ZDA to počeli? Da so
javni denar poskušali mimo ustave prenašati v verske šole. Avtor se je vavčer-
jev domislil tudi zato, da bi zmanjševal vpliv sindikatov na odločitve v šolah,
da bi zmanjšal interese zaposlenih, ki so mnogo širši kot le plače. Sprašujem:
zakaj so skandinavske države tako uspešne v izobraževalnih sistemih, ko pa
vemo, da je več kot 95 odstotkov vseh učiteljev članov sindikatov. Zato ker
zaposleni dejavno sodelujejo pri oblikovanju zasnove izobraževanja.
Vidimo, da se da vsak, še tako dobronameren sistem sofinanciranja
visokega šolstva, tudi izigrati in šibkejši sloji prebivalstva lahko ostane-
jo na suhem. Zato je potrebno vsakršne spremembe dobro domisliti, pred
82 kakršnimkoli eksperimentiranjem, kakršna je v naših logih pogosta nava-
da, tudi v izobraževanju.
Kontler Salamon (2003) je pripravila pregled mnenj ter argumentov o
uvedbi šolnin v visoko šolstvo:
V zadnjem času so pri nas ponovno zelo žive polemike o tem, ali kaže uvesti
šolnine tudi za redni študij. Da bi bilo to smotrno, so v preteklosti ugotavlja-
li že mnogi strokovnjaki, šolninam je bila naklonjena tudi bivša ministrica za
šolstvo Lucija Čok, njen naslednik Slavko Gaber pa pravi, da je to področje
že opredeljeno z lani sprejetim nacionalnim visokošolskim programom. Ta
nedvoumno pravi, da je visoko šolstvo javna dobrina in za redni študij vsaj do
leta 2005, ko naj bi sprejeli nov nacionalni program, šolnin ne bo.
Politiki so torej poklicani za odločanje o (ne)uvedbi šolnin, stroke in
prizadetih pa se o tem ne sprašuje kaj veliko. Nadalje piše Kontler Salamon
(2003):
V visokošolskih krogih je pri nas kar nekaj ljudi, ki uvedbo šolnin zagovar-
jajo. Dr. Bogomir Mihevc z ljubljanske univerze meni, da so šolnine pri nas
predvsem politično vprašanje. »V predlanski razpravi o uvedbi šolnin, ki so jo
zaznamovali študentski protesti pred parlamentom, so politične stranke na
koncu popustile pred 'argumenti' o tem, da bi šolnine revnejšim poslabšale
razmere za študij. Študentski predstavniki in politiki niso prisluhnili strokov-
nim argumentom, da je sedanji sistem socialno krivičen, saj dobijo študen-
ti, otroci iz bogatejših družin, iz skupnega denarja, zbranega od davkoplače-
valcev, prav toliko kot revnejši. […] so med študenti velike socialne razlike že
sedaj, ko ni šolnin za redne študente. In ob tem vsaj tretjina študentov (izre-
dnih in podiplomskih) plačuje kar visoke šolnine. Smo tudi ena redkih držav,
želimo tudi mi, je znak, da viziji šolstva sledimo z zaostankom. Vavčerska
revolucija v ZDA je v popolnem razsulu. V ZDA so praktično eno za dru-
gim sodišča zveznih držav razveljavila vavčerske sisteme, ker jemljejo javna
sredstva in jih preusmerjajo v zasebne šole. Zakaj so v ZDA to počeli? Da so
javni denar poskušali mimo ustave prenašati v verske šole. Avtor se je vavčer-
jev domislil tudi zato, da bi zmanjševal vpliv sindikatov na odločitve v šolah,
da bi zmanjšal interese zaposlenih, ki so mnogo širši kot le plače. Sprašujem:
zakaj so skandinavske države tako uspešne v izobraževalnih sistemih, ko pa
vemo, da je več kot 95 odstotkov vseh učiteljev članov sindikatov. Zato ker
zaposleni dejavno sodelujejo pri oblikovanju zasnove izobraževanja.
Vidimo, da se da vsak, še tako dobronameren sistem sofinanciranja
visokega šolstva, tudi izigrati in šibkejši sloji prebivalstva lahko ostane-
jo na suhem. Zato je potrebno vsakršne spremembe dobro domisliti, pred
82 kakršnimkoli eksperimentiranjem, kakršna je v naših logih pogosta nava-
da, tudi v izobraževanju.
Kontler Salamon (2003) je pripravila pregled mnenj ter argumentov o
uvedbi šolnin v visoko šolstvo:
V zadnjem času so pri nas ponovno zelo žive polemike o tem, ali kaže uvesti
šolnine tudi za redni študij. Da bi bilo to smotrno, so v preteklosti ugotavlja-
li že mnogi strokovnjaki, šolninam je bila naklonjena tudi bivša ministrica za
šolstvo Lucija Čok, njen naslednik Slavko Gaber pa pravi, da je to področje
že opredeljeno z lani sprejetim nacionalnim visokošolskim programom. Ta
nedvoumno pravi, da je visoko šolstvo javna dobrina in za redni študij vsaj do
leta 2005, ko naj bi sprejeli nov nacionalni program, šolnin ne bo.
Politiki so torej poklicani za odločanje o (ne)uvedbi šolnin, stroke in
prizadetih pa se o tem ne sprašuje kaj veliko. Nadalje piše Kontler Salamon
(2003):
V visokošolskih krogih je pri nas kar nekaj ljudi, ki uvedbo šolnin zagovar-
jajo. Dr. Bogomir Mihevc z ljubljanske univerze meni, da so šolnine pri nas
predvsem politično vprašanje. »V predlanski razpravi o uvedbi šolnin, ki so jo
zaznamovali študentski protesti pred parlamentom, so politične stranke na
koncu popustile pred 'argumenti' o tem, da bi šolnine revnejšim poslabšale
razmere za študij. Študentski predstavniki in politiki niso prisluhnili strokov-
nim argumentom, da je sedanji sistem socialno krivičen, saj dobijo študen-
ti, otroci iz bogatejših družin, iz skupnega denarja, zbranega od davkoplače-
valcev, prav toliko kot revnejši. […] so med študenti velike socialne razlike že
sedaj, ko ni šolnin za redne študente. In ob tem vsaj tretjina študentov (izre-
dnih in podiplomskih) plačuje kar visoke šolnine. Smo tudi ena redkih držav,
