Page 86 - Faganel, Armand, in Anita Trnavčević, 2016. Diskurz marketizacije javnega visokošolskega izobraževanja skozi časopisne članke. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 86
Diskurz marketizacije javnega visokošolskega izobraževanja skozi časopisne članke
puščanje v javnem sektorju; tretjič, za zmanjševanje socialnih transferjev in
nadomestil za brezposelnost; četrtič, za dvig upokojitvene starosti; in petič,
za dvig nekaterih davkov na porabo (DDV in trošarine) ter na izpuste CO2.
Prav nobena izmed preostalih 26 držav EU pa se ni odločila, da bi šla v dra-
stično zniževanje javnih izdatkov za šolstvo, znanost in tehnologijo ali izdat-
kov za prometno infrastrukturo.
Damijan, Masten in Polanec (2012) razmišljajo tudi o strategijah vlade,
ki pogosto odstopajo od ravnavnja vlad v EU:
Kaj se torej dogaja v glavah vladnih politikov? Se niso bili sposobni osredoto-
čiti na enake ukrepe kot druge članice EU ali pa preprosto menijo, da so na-
ložbe v fizično infrastrukturo in človeški kapital najmanj pomembne oziro-
ma da so celo najbolj škodljive za gospodarski razvoj? Če gre za slednje, nas je
86 lahko zelo strah. Kajti brez naložb v infrastrukturo bo ob opešanem tujem in
domačem povpraševanju težko zagnati gospodarsko rast. Brez naložb v člo-
veški kapital in tehnologijo pa bomo težko naredili tehnološki preboj in pre-
strukturirali slovensko gospodarstvo v smeri večje tehnološke zahtevnosti
Želja po drugačnosti, neupoštevanju splošno uveljavljenih načel, eks-
perimentiranju zato ker je situacija pri nas posebna itn., je že dolgo priso-
tna praksa v Sloveniji. Če pogledamo načrtovano gospodarsko rast za 2013
na Balkanu, lahko ugotovimo, da je ta prisotna v vseh jugovzhodnih sose-
dah Slovenije, razen v Sloveniji in Grčiji.
Andrenškova (2012) opozarja, da se bo z Uredbo o spremembah in do-
polnitvah uredbe o sofinanciranju doktorskega študija sofinanciralo tudi
doktorski študij na zasebnih inštitucijah:
Poleg univerz bo namreč državna blagajna po novem doktorski študij finan-
cirala tudi majhnim in (po večini) praktično neznanim samostojnim visoko-
šolskim zavodom, čemur tako ljubljanska kot mariborska univerza naspro-
tujeta. Vlada je uredbo uredbe sprejela na seji 23. avgusta, v uradnem listu so
jo objavili naslednji dan, dan za tem pa je že začela veljati. Kot pojasnjujejo v
vladnih gradivih, želijo s spremembo širiti sofinanciranje doktorskega študija
tudi na javnoveljavne doktorske študijske programe, ki jih izvajajo samostoj-
ni visokošolski zavodi. Z njo naj bi zagotovili tudi primerljivo obravnavo kan-
didatov za sofinanciranje, tako tistih, ki študirajo na omenjenih zavodih, kot
tistih na univerzah. Ker iz vladnih gradiv ni bilo mogoče razbrati, na katere
zavode se omenjena uredba uredbe nanaša, smo se s tem vprašanjem obrni-
li na ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (MIZKŠ). »Na
vse visokošolske zavode, ki izvajajo študij 3. stopnje,« so nam pojasnili. Posla-
li pa so nam tudi seznam teh fakultet: novogoriški FUDŠ in Evropska prav-
puščanje v javnem sektorju; tretjič, za zmanjševanje socialnih transferjev in
nadomestil za brezposelnost; četrtič, za dvig upokojitvene starosti; in petič,
za dvig nekaterih davkov na porabo (DDV in trošarine) ter na izpuste CO2.
Prav nobena izmed preostalih 26 držav EU pa se ni odločila, da bi šla v dra-
stično zniževanje javnih izdatkov za šolstvo, znanost in tehnologijo ali izdat-
kov za prometno infrastrukturo.
Damijan, Masten in Polanec (2012) razmišljajo tudi o strategijah vlade,
ki pogosto odstopajo od ravnavnja vlad v EU:
Kaj se torej dogaja v glavah vladnih politikov? Se niso bili sposobni osredoto-
čiti na enake ukrepe kot druge članice EU ali pa preprosto menijo, da so na-
ložbe v fizično infrastrukturo in človeški kapital najmanj pomembne oziro-
ma da so celo najbolj škodljive za gospodarski razvoj? Če gre za slednje, nas je
86 lahko zelo strah. Kajti brez naložb v infrastrukturo bo ob opešanem tujem in
domačem povpraševanju težko zagnati gospodarsko rast. Brez naložb v člo-
veški kapital in tehnologijo pa bomo težko naredili tehnološki preboj in pre-
strukturirali slovensko gospodarstvo v smeri večje tehnološke zahtevnosti
Želja po drugačnosti, neupoštevanju splošno uveljavljenih načel, eks-
perimentiranju zato ker je situacija pri nas posebna itn., je že dolgo priso-
tna praksa v Sloveniji. Če pogledamo načrtovano gospodarsko rast za 2013
na Balkanu, lahko ugotovimo, da je ta prisotna v vseh jugovzhodnih sose-
dah Slovenije, razen v Sloveniji in Grčiji.
Andrenškova (2012) opozarja, da se bo z Uredbo o spremembah in do-
polnitvah uredbe o sofinanciranju doktorskega študija sofinanciralo tudi
doktorski študij na zasebnih inštitucijah:
Poleg univerz bo namreč državna blagajna po novem doktorski študij finan-
cirala tudi majhnim in (po večini) praktično neznanim samostojnim visoko-
šolskim zavodom, čemur tako ljubljanska kot mariborska univerza naspro-
tujeta. Vlada je uredbo uredbe sprejela na seji 23. avgusta, v uradnem listu so
jo objavili naslednji dan, dan za tem pa je že začela veljati. Kot pojasnjujejo v
vladnih gradivih, želijo s spremembo širiti sofinanciranje doktorskega študija
tudi na javnoveljavne doktorske študijske programe, ki jih izvajajo samostoj-
ni visokošolski zavodi. Z njo naj bi zagotovili tudi primerljivo obravnavo kan-
didatov za sofinanciranje, tako tistih, ki študirajo na omenjenih zavodih, kot
tistih na univerzah. Ker iz vladnih gradiv ni bilo mogoče razbrati, na katere
zavode se omenjena uredba uredbe nanaša, smo se s tem vprašanjem obrni-
li na ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (MIZKŠ). »Na
vse visokošolske zavode, ki izvajajo študij 3. stopnje,« so nam pojasnili. Posla-
li pa so nam tudi seznam teh fakultet: novogoriški FUDŠ in Evropska prav-
