Page 87 - Faganel, Armand, in Anita Trnavčević, 2016. Diskurz marketizacije javnega visokošolskega izobraževanja skozi časopisne članke. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 87
Financiranje visokega šolstva 87
na fakulteta, Fakulteta za evropske in državne študije v Kranju, Fakulteta za
komercialne in poslovne vede v Celju, novomeški Fakulteta za organizacij-
ske študije in Fakulteta za poslovne in upravne vede ter Mednarodna podi-
plomska šola Jožef Stefan. V tem študijskem letu je na samostojnih visoko-
šolskih zavodih po podatkih MIZKŠ študiralo 409 doktorskih študentov,
ki niso imeli pravice do sofinanciranja doktorskega študija. V vladnih gradi-
vih piše, da to število predstavlja 10 odstotkov vseh doktorskih študentov v
državi, kot pa so še pojasnili, je »pričakovati, da bodo doktorski študij v letu
2012/2013 na novo izvajali še trije samostojni visokošolski zavodi.« Fakulte-
ta za informacijske študije v Novem mestu, Institutum Studiorum Huma-
nitatis, akreditiran program ima tudi Gea college, a še ni v postopku vpisa v
razvid, pojasnjujejo na ministrstvu Žige Turka. In stroški sprememb ured-
be? V treh letih po podatkih MIZKŠ dobrih 534.000 evrov. Ocena finanč-
nih posledic sprememb uredbe za leti 2012 in 2013 pa znaša 2,250.000 evrov,
še dodajajo. Uvedba uredbe je prišla v času velikih varčevalnih rezov v viso-
kem šolstvu, z (domnevno protiustavno) uredbo o javnem financiranju viso-
košolskih zavodov bodo univerzam samo letos odmerili za šest do osem od-
stotkov manj denarja.
Za 10 odstotkov doktorskih študentov so torej oblastniki spisali novo
uredbo in jo v dveh dneh uveljavili, tik pred vpisom študentov v novem štu-
dijskem letu. Odzivnost brez primere. Za upoštevanje sodbe ustavnega so-
dišča pa se ne mudi. Andrenškova (2012) obravnava tudi reakcijo obeh naj-
večjih univerz na širjenje financiranja na zasebne institucije:
Ob sedanjem poseganju v sredstva javnih šol je odpiranje novih obveznosti
nesmotrno, saj je končni rezultat lahko le splošna nižja kakovost vseh šol,«
novoizdano vladno uredbo o sofinanciranju doktorskega študija komentira-
jo na Univerzi v Ljubljani (UL). […] Na mariborski pa ugotavljajo, da je vlada
z varčevalnimi ukrepi posegla na vsa področja, ki jih pokriva visoko šolstvo,
torej tudi v doktorski študij. »Z znižanjem sredstev je manj denarja za razi-
skovalno delo in opremo, ki je na področju naravoslovja in tehnike temelj za
dobro delo z doktorskimi študenti.
Financiranje se zmanjšuje, tudi na račun novih zasebnih visokošol-
skih institucij, obenem pa ostaja mantra večje kakovosti in vzpostavljanja
konkurenčnosti, ki naj bi s tem naraščali in se celo izboljševali. Andren-
šek (2012):
Diskriminacijska in zato sporna je praksa visokošolskega ministrstva, po
kateri univerze na razpisih kandidirajo največ z eno prijavo. V neprimerlji-
vo boljšem položaju so tako obrobni samostojni visokošolski zavodi, nečla-
na fakulteta, Fakulteta za evropske in državne študije v Kranju, Fakulteta za
komercialne in poslovne vede v Celju, novomeški Fakulteta za organizacij-
ske študije in Fakulteta za poslovne in upravne vede ter Mednarodna podi-
plomska šola Jožef Stefan. V tem študijskem letu je na samostojnih visoko-
šolskih zavodih po podatkih MIZKŠ študiralo 409 doktorskih študentov,
ki niso imeli pravice do sofinanciranja doktorskega študija. V vladnih gradi-
vih piše, da to število predstavlja 10 odstotkov vseh doktorskih študentov v
državi, kot pa so še pojasnili, je »pričakovati, da bodo doktorski študij v letu
2012/2013 na novo izvajali še trije samostojni visokošolski zavodi.« Fakulte-
ta za informacijske študije v Novem mestu, Institutum Studiorum Huma-
nitatis, akreditiran program ima tudi Gea college, a še ni v postopku vpisa v
razvid, pojasnjujejo na ministrstvu Žige Turka. In stroški sprememb ured-
be? V treh letih po podatkih MIZKŠ dobrih 534.000 evrov. Ocena finanč-
nih posledic sprememb uredbe za leti 2012 in 2013 pa znaša 2,250.000 evrov,
še dodajajo. Uvedba uredbe je prišla v času velikih varčevalnih rezov v viso-
kem šolstvu, z (domnevno protiustavno) uredbo o javnem financiranju viso-
košolskih zavodov bodo univerzam samo letos odmerili za šest do osem od-
stotkov manj denarja.
Za 10 odstotkov doktorskih študentov so torej oblastniki spisali novo
uredbo in jo v dveh dneh uveljavili, tik pred vpisom študentov v novem štu-
dijskem letu. Odzivnost brez primere. Za upoštevanje sodbe ustavnega so-
dišča pa se ne mudi. Andrenškova (2012) obravnava tudi reakcijo obeh naj-
večjih univerz na širjenje financiranja na zasebne institucije:
Ob sedanjem poseganju v sredstva javnih šol je odpiranje novih obveznosti
nesmotrno, saj je končni rezultat lahko le splošna nižja kakovost vseh šol,«
novoizdano vladno uredbo o sofinanciranju doktorskega študija komentira-
jo na Univerzi v Ljubljani (UL). […] Na mariborski pa ugotavljajo, da je vlada
z varčevalnimi ukrepi posegla na vsa področja, ki jih pokriva visoko šolstvo,
torej tudi v doktorski študij. »Z znižanjem sredstev je manj denarja za razi-
skovalno delo in opremo, ki je na področju naravoslovja in tehnike temelj za
dobro delo z doktorskimi študenti.
Financiranje se zmanjšuje, tudi na račun novih zasebnih visokošol-
skih institucij, obenem pa ostaja mantra večje kakovosti in vzpostavljanja
konkurenčnosti, ki naj bi s tem naraščali in se celo izboljševali. Andren-
šek (2012):
Diskriminacijska in zato sporna je praksa visokošolskega ministrstva, po
kateri univerze na razpisih kandidirajo največ z eno prijavo. V neprimerlji-
vo boljšem položaju so tako obrobni samostojni visokošolski zavodi, nečla-
