Page 89 - Faganel, Armand, in Anita Trnavčević, 2016. Diskurz marketizacije javnega visokošolskega izobraževanja skozi časopisne članke. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 89
Financiranje visokega šolstva 89
nar? Po naših neuradnih informacijah na ministrstvu razmišljajo tudi, da bi
posameznim visokošolskim programom odvzeli koncesijo in jo podelili dru-
gim. Sredstva, namenjena ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in
šport, bi se po predlaganem proračunu 2013 v primerjavi z letošnjim rebalan-
som zvišala za slaba dva odstotka, vsote, namenjene le visokem šolstvu, pa bi
bile višje za 17 odstotkov oziroma 45 milijonov evrov. Podatkov, koliko bo
dobil posamezen javni visokošolski zavod, še ni, je pa minister Žiga Turk ali
na tiskovni konferenci ali v državnem zboru že navrgel nekaj številk: na uni-
verzah bo glede na letos potreben 8-odstotni rez, prav tako pri znanstvenih
zavodih. Glede na oceno realizacije 2012 pa bodo skupna sredstva za izobra-
ževanje in šport prihodnje leto nižja za okoli 6 odstotkov. Komu bodo pripa-
dla zvišana sredstva, če ne javnim visokošolskim zavodom? Podrobnega od-
govora z ministrstva za izobraževanje nismo dobili, češ da razrez proračuna
pripravlja finančno ministrstvo. To sicer določi skupen limit, razdelitev znot-
raj finančnega načrta pa je v domeni resornega ministrstva, ki določa, kako
izvaja politiko, in s tem tudi zagotavljanje sredstev za izvajanje svojih progra-
mov, so odgovorili z ministrstva Janeza Šušteršiča.
Parcialno, arbitrarno, subjektivno, da ne uporabimo še kakšne bolj ne-
posredne besede, to je torej način načrtovanja, komuniciranja in delovanja
slovenske oblasti na področju visokošolskega izobraževanja. Obenem pa še
sprenevedanje in prelaganje odgovornosti z uradnika na uradnika. Povze-
mimo še 73. člen ZViS-G, kjer je zapisano glede financiranja javnih viso-
košolskih zavodov, da mora Republika Slovenija zagotavljati univerzam in
drugim visokošolskim zavodom, ki jih je ustanovila, »sredstva za pedago-
ško in z njo povezano znanstvenoraziskovalno, umetniško in strokovno de-
javnost ter knjižničarsko, informacijsko, organizacijsko, upravno in drugo
infrastrukturno dejavnost …« Očitno nam oblast sporoča, da javnega viso-
košolskega izobraževanja v Sloveniji ne potrebujemo.
nar? Po naših neuradnih informacijah na ministrstvu razmišljajo tudi, da bi
posameznim visokošolskim programom odvzeli koncesijo in jo podelili dru-
gim. Sredstva, namenjena ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in
šport, bi se po predlaganem proračunu 2013 v primerjavi z letošnjim rebalan-
som zvišala za slaba dva odstotka, vsote, namenjene le visokem šolstvu, pa bi
bile višje za 17 odstotkov oziroma 45 milijonov evrov. Podatkov, koliko bo
dobil posamezen javni visokošolski zavod, še ni, je pa minister Žiga Turk ali
na tiskovni konferenci ali v državnem zboru že navrgel nekaj številk: na uni-
verzah bo glede na letos potreben 8-odstotni rez, prav tako pri znanstvenih
zavodih. Glede na oceno realizacije 2012 pa bodo skupna sredstva za izobra-
ževanje in šport prihodnje leto nižja za okoli 6 odstotkov. Komu bodo pripa-
dla zvišana sredstva, če ne javnim visokošolskim zavodom? Podrobnega od-
govora z ministrstva za izobraževanje nismo dobili, češ da razrez proračuna
pripravlja finančno ministrstvo. To sicer določi skupen limit, razdelitev znot-
raj finančnega načrta pa je v domeni resornega ministrstva, ki določa, kako
izvaja politiko, in s tem tudi zagotavljanje sredstev za izvajanje svojih progra-
mov, so odgovorili z ministrstva Janeza Šušteršiča.
Parcialno, arbitrarno, subjektivno, da ne uporabimo še kakšne bolj ne-
posredne besede, to je torej način načrtovanja, komuniciranja in delovanja
slovenske oblasti na področju visokošolskega izobraževanja. Obenem pa še
sprenevedanje in prelaganje odgovornosti z uradnika na uradnika. Povze-
mimo še 73. člen ZViS-G, kjer je zapisano glede financiranja javnih viso-
košolskih zavodov, da mora Republika Slovenija zagotavljati univerzam in
drugim visokošolskim zavodom, ki jih je ustanovila, »sredstva za pedago-
ško in z njo povezano znanstvenoraziskovalno, umetniško in strokovno de-
javnost ter knjižničarsko, informacijsko, organizacijsko, upravno in drugo
infrastrukturno dejavnost …« Očitno nam oblast sporoča, da javnega viso-
košolskega izobraževanja v Sloveniji ne potrebujemo.
