Page 91 - Faganel, Armand, in Anita Trnavčević, 2016. Diskurz marketizacije javnega visokošolskega izobraževanja skozi časopisne članke. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 91
Privatizacija visokega šolstva
McGettigan (2012) izpostavlja štiri vidike privatizacije visokega šolstva,
kot formativne alternativne taksonomije: spreminjanje korporativne obli-
ke; marketizacijo ali eksterno privatizacijo; zunanje izvajanje (angl. outsou-
rcing); ter skupna vlaganja (angl. joint ventures) ali sodelovanje z zasebnim
kapitalom. Ko govorimo o privatizaciji pa običajno mislimo na prvo obli-
ko, ki predstavlja spreminjanje javnega lastništva v zasebno.
Pojmi v člankih, ki smo jih povezali pod skupno temo privatizacija vi-
sokega šolstva, so naslednji: privatizacija javnih storitev, vstop zasebnih po-
nudnikov, uvajanje kvazitrgov, javno financiranje zasebne dejavnosti, ne-
nadzorovana privatizacija visokega šolstva, klientelizem, divja privatizacija
raziskovalne dejavnosti, povezane osebe, lastniška struktura, koncesije s
prekarnim kadrom, tranzicijski tip ustanavljanja visokošolskih institucij.
Diskurz o privatizaciji visokega šolstva je občutljiv in zahteven, saj se že
pri opredelitvah privatizacije, ki smo jih obravnavali v prejšnjih poglavjih,
pogledi bistveno razhajajo, od tega da privatizacije tega pri nas sploh ni, do
nasprotnih. Rončević (2012b) tako odgovarja na javno zastavljena vpraša-
nja predsednika Visokošolskega sindikata Slovenije, Marinčiča:
Ne vidimo potrebe, da bi se ministrstvo izrekalo o ustanavljanju novih zaseb-
nih univerz. Država ne sodeluje pri ustanavljanju zasebnih univerz in ob tem
ne more in ne želi posegati v projekte zasebnih deležnikov. Ta vlada ni pode-
lila nobene nove koncesije in financiranju študijske dejavnosti na koncesioni-
ranih zavodih namenja enak delež sredstev kot prejšnja vlada.
V prvem letu vladanja vlada res ni storila ničesar, so pa v postopku
obravnave ustanavljanja nove univerze, in ko bo do njih prišlo, bodo o usta-
McGettigan (2012) izpostavlja štiri vidike privatizacije visokega šolstva,
kot formativne alternativne taksonomije: spreminjanje korporativne obli-
ke; marketizacijo ali eksterno privatizacijo; zunanje izvajanje (angl. outsou-
rcing); ter skupna vlaganja (angl. joint ventures) ali sodelovanje z zasebnim
kapitalom. Ko govorimo o privatizaciji pa običajno mislimo na prvo obli-
ko, ki predstavlja spreminjanje javnega lastništva v zasebno.
Pojmi v člankih, ki smo jih povezali pod skupno temo privatizacija vi-
sokega šolstva, so naslednji: privatizacija javnih storitev, vstop zasebnih po-
nudnikov, uvajanje kvazitrgov, javno financiranje zasebne dejavnosti, ne-
nadzorovana privatizacija visokega šolstva, klientelizem, divja privatizacija
raziskovalne dejavnosti, povezane osebe, lastniška struktura, koncesije s
prekarnim kadrom, tranzicijski tip ustanavljanja visokošolskih institucij.
Diskurz o privatizaciji visokega šolstva je občutljiv in zahteven, saj se že
pri opredelitvah privatizacije, ki smo jih obravnavali v prejšnjih poglavjih,
pogledi bistveno razhajajo, od tega da privatizacije tega pri nas sploh ni, do
nasprotnih. Rončević (2012b) tako odgovarja na javno zastavljena vpraša-
nja predsednika Visokošolskega sindikata Slovenije, Marinčiča:
Ne vidimo potrebe, da bi se ministrstvo izrekalo o ustanavljanju novih zaseb-
nih univerz. Država ne sodeluje pri ustanavljanju zasebnih univerz in ob tem
ne more in ne želi posegati v projekte zasebnih deležnikov. Ta vlada ni pode-
lila nobene nove koncesije in financiranju študijske dejavnosti na koncesioni-
ranih zavodih namenja enak delež sredstev kot prejšnja vlada.
V prvem letu vladanja vlada res ni storila ničesar, so pa v postopku
obravnave ustanavljanja nove univerze, in ko bo do njih prišlo, bodo o usta-