Page 88 - Faganel, Armand, in Anita Trnavčević, 2016. Diskurz marketizacije javnega visokošolskega izobraževanja skozi časopisne članke. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 88
Diskurz marketizacije javnega visokošolskega izobraževanja skozi časopisne članke
ni univerz. Razpisi, v katerih je ministrstvo za izobraževanje, znanost, kultu-
ro in šport (MIZKŠ) število prijav omejilo na eno, so bili za zdaj trije v skupni
vrednosti skoraj deset milijonov evrov. V prihodnosti jih je pričakovati še več.
Kriteriji, po katerih se visokošolsko ministrstvo odloči za omejevanje števila
vlog, bi namreč težko bili bolj ohlapni. »Za eno ali drugo možnost se lahko
odločimo glede na namene, cilje in vsebino razpisa,« pojasnjujejo na ministr-
stvu. […] Medtem ko na ministrstvu vztrajajo, da »nikakor ne gre za uvajanje
nove prakse«, so nam na ljubljanski univerzi povedali nasprotno, prav tako je
naše preverjanje pokazalo, da je bil prvi tovrstni razpis (vključevanje gostujo-
čih učiteljev), ki je omejil število vlog na eno, objavljen sredi letošnjega apri-
la. Dve največji slovenski univerzi, ljubljanska s 26 članicami in mariborska s
17 članicami, sta enotnega mnenja: omejevanja števila prijav sploh ne bi sme-
lo biti. Poleg tega je zaposlene na obeh univerzah precej razburil poziv vodje
88 direktorata za visoko šolstvo in znanost na MIZKŠ Boruta Rončevića. Ta je
slabim razmeram v javnem visokem šolstvu prilil olja na ogenj z izjavo, da de-
nar je, a naj se zanj univerze potegujejo na razpisih. »Z našo kakovostjo bi na
razpisih uspeli pri pridobivanju sredstev, zelo cinično pa seveda zveni takšna
izjava, če so merila v razpisih poleg omejitev na eno prijavo sestavljena tako,
da izključujejo tekmovanje na podlagi kakovosti vlog,« nam je dejal prorek-
tor Univerze v Ljubljani Miha Juhart. […] Da ne gre enačiti prijave ene same
fakultete s prijavo celotne univerze, so prepričani tudi na mariborski univer-
zi. Opozorili pa so tudi na zmotnost besed Rončevića. »Jasno je, da s sred-
stvi, pridobljenimi na projektih, ne moremo pokrivati stroškov pedagoškega
procesa. Obstoj programov ne more biti odvisen od okoliščin, kako uspešno
se bomo za denar potegovali na razpisih, in sicer za projekte, katerih vsebina
se ne nanaša na pedagoško delo.« Juhart je opozoril še na dve (potencialno
sporni) praksi ministrstva: omejevanje višine sredstev na vlogo, kar po njego-
vih besedah prinaša nesorazmernost glede na pomen, ki ga ima ljubljanska
univerza v slovenskem prostoru, ter zelo kratke roke, postavljene v razpisih,
zaradi česar službe na univerzi pogosto »dihajo na škrge«.
Tudi ravnanje ministra Turka, ko je povečani obseg financiranja v vi-
šini dodatnih 16 milijonov evrov za 2013 in 2014 po odločitvi slovenskega
parlamenta, namenjen izboljšanju finančne situacije visokošolskih ustanov
samovoljno opredelil kot sredstva, namenjena preprečevanju bega sloven-
skih možganov, kaže na nespoštovanje vsakršnih pravnih norm in demo-
kratičnih načel celo v najvišjih oblastnih inštancah.
Kristanova (2012a) poroča o očitnem mešetarjenju z visokim šolstvom
v Sloveniji:
Čeprav se po predlogu proračuna za leto 2013 postavka za visoko šolstvo zvi-
šuje, se bodo sredstva, namenjena univerzam, znižala. Kdo bo torej dobil de-
ni univerz. Razpisi, v katerih je ministrstvo za izobraževanje, znanost, kultu-
ro in šport (MIZKŠ) število prijav omejilo na eno, so bili za zdaj trije v skupni
vrednosti skoraj deset milijonov evrov. V prihodnosti jih je pričakovati še več.
Kriteriji, po katerih se visokošolsko ministrstvo odloči za omejevanje števila
vlog, bi namreč težko bili bolj ohlapni. »Za eno ali drugo možnost se lahko
odločimo glede na namene, cilje in vsebino razpisa,« pojasnjujejo na ministr-
stvu. […] Medtem ko na ministrstvu vztrajajo, da »nikakor ne gre za uvajanje
nove prakse«, so nam na ljubljanski univerzi povedali nasprotno, prav tako je
naše preverjanje pokazalo, da je bil prvi tovrstni razpis (vključevanje gostujo-
čih učiteljev), ki je omejil število vlog na eno, objavljen sredi letošnjega apri-
la. Dve največji slovenski univerzi, ljubljanska s 26 članicami in mariborska s
17 članicami, sta enotnega mnenja: omejevanja števila prijav sploh ne bi sme-
lo biti. Poleg tega je zaposlene na obeh univerzah precej razburil poziv vodje
88 direktorata za visoko šolstvo in znanost na MIZKŠ Boruta Rončevića. Ta je
slabim razmeram v javnem visokem šolstvu prilil olja na ogenj z izjavo, da de-
nar je, a naj se zanj univerze potegujejo na razpisih. »Z našo kakovostjo bi na
razpisih uspeli pri pridobivanju sredstev, zelo cinično pa seveda zveni takšna
izjava, če so merila v razpisih poleg omejitev na eno prijavo sestavljena tako,
da izključujejo tekmovanje na podlagi kakovosti vlog,« nam je dejal prorek-
tor Univerze v Ljubljani Miha Juhart. […] Da ne gre enačiti prijave ene same
fakultete s prijavo celotne univerze, so prepričani tudi na mariborski univer-
zi. Opozorili pa so tudi na zmotnost besed Rončevića. »Jasno je, da s sred-
stvi, pridobljenimi na projektih, ne moremo pokrivati stroškov pedagoškega
procesa. Obstoj programov ne more biti odvisen od okoliščin, kako uspešno
se bomo za denar potegovali na razpisih, in sicer za projekte, katerih vsebina
se ne nanaša na pedagoško delo.« Juhart je opozoril še na dve (potencialno
sporni) praksi ministrstva: omejevanje višine sredstev na vlogo, kar po njego-
vih besedah prinaša nesorazmernost glede na pomen, ki ga ima ljubljanska
univerza v slovenskem prostoru, ter zelo kratke roke, postavljene v razpisih,
zaradi česar službe na univerzi pogosto »dihajo na škrge«.
Tudi ravnanje ministra Turka, ko je povečani obseg financiranja v vi-
šini dodatnih 16 milijonov evrov za 2013 in 2014 po odločitvi slovenskega
parlamenta, namenjen izboljšanju finančne situacije visokošolskih ustanov
samovoljno opredelil kot sredstva, namenjena preprečevanju bega sloven-
skih možganov, kaže na nespoštovanje vsakršnih pravnih norm in demo-
kratičnih načel celo v najvišjih oblastnih inštancah.
Kristanova (2012a) poroča o očitnem mešetarjenju z visokim šolstvom
v Sloveniji:
Čeprav se po predlogu proračuna za leto 2013 postavka za visoko šolstvo zvi-
šuje, se bodo sredstva, namenjena univerzam, znižala. Kdo bo torej dobil de-
