Page 93 - Faganel, Armand, in Anita Trnavčević, 2016. Diskurz marketizacije javnega visokošolskega izobraževanja skozi časopisne članke. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 93
Privatizacija visokega šolstva 93
privatizacijo raziskovalne dejavnosti. […] Primerjajo se s 114 podobnimi šola-
mi na Finskem, zamolčijo pa, da so vse finske podiplomske šole sestavni deli
univerz. In tudi doktorske naslove vsepovsod po svetu praviloma podeljuje-
jo univerze in ne inštituti.
Kristanova (2012b) je raziskovala ustanavljanje in obseg financiranja
zasebnih visokih šol ter povezave ustanoviteljev s politiko:
Splošne številke, koliko bo varčevanje vzelo celotnemu področju, so zna-
ne, ne pa še, koliko bo to prizadelo javne in koliko zasebne visokošol-
ske zavode. To naj bi bilo določeno kmalu; po naših informacijah je su-
perministrstvo za naslednji teden že sklicalo posvet s predstavniki vseh
koncesioniranih zasebnih šol. Tema bo prihodnost zasebnega visokega šol-
stva, škarje in platno pa bosta glede na podpis na vabilu v rokah imela Borut
Rončević, v. d. direktorja direktorata za visoko šolstvo in znanost, ter Du-
šan Lesjak, svetovalec ministra Turka. […] Poleg treh javnih univerz in ene
javne fakultete država trenutno financira še zasebno univerzo v Novi Go-
rici ter dvanajst zasebnih visokošolskih zavodov. Univerzo že od leta 1998,
visoko šolo za upravljanje in poslovanje ter Gea College od leta 1999. Osta-
lih deset je koncesijo dobilo na razpisu ali leta 2006 ali 2007, torej v času
prve vlade Janeza Janše (takrat je bil za zdaj zadnji razpis; koncesijo so do-
bili skoraj vsi prijavljeni). Prav nekatere od teh sodijo med zasebne visoko-
šolske zavode, ki po zadnji sprejeti uredbi dobijo največ javnih sredstev (de-
lež sredstev, ki gre zasebnemu visokemu šolstvu, je sicer le malo večji od
štirih odstotkov). Prva je evropska pravna fakulteta v Novi Gorici. Blizu po
višini sredstev je fakulteta za državne in evropske študije. V lastniški struk-
turi obeh najdemo Petra Jambreka,ki je bil od leta 2005 do 2007 predsednik
sveta za visoko šolstvo, torej organa, ki je podeljeval akreditacije visokošol-
skim zavodom in njihovim programom. […] Četrta na lestvici zasebnih fa-
kultet, ki prejemajo od države največ, je visoka šola za dizajn v Ljubljani, ka-
tere lastnica je Nada Rožmanec Matičič. Koncesijo je dobila na razpisu, ki je
bil končan decembra 2007. Njen sin je danes poročen s hčerko Milana Zvera,
takratnega Janševega ministra za šolstvo; kot je razvidno iz člankov na sple-
tu, sta se sicer v javnosti kot par pojavila oktobra tistega leta.
V zgornjih primerih lahko govorimo o nehigieničnosti določenih rav-
nanj in postopkov, ki so v zaprti, majhni družbi kot je slovenska skorajda
neizogibni. Nekateri avtorji (npr. Berce 2013) govorijo celo o ugrabitvi dr-
žave s strani določenih interesnih skupin, ki potem tudi dejansko vladajo,
saj je politika ujetnik teh skupin. Istosmiselno tej tezi Trnavčevičeva (2012)
zapiše:
privatizacijo raziskovalne dejavnosti. […] Primerjajo se s 114 podobnimi šola-
mi na Finskem, zamolčijo pa, da so vse finske podiplomske šole sestavni deli
univerz. In tudi doktorske naslove vsepovsod po svetu praviloma podeljuje-
jo univerze in ne inštituti.
Kristanova (2012b) je raziskovala ustanavljanje in obseg financiranja
zasebnih visokih šol ter povezave ustanoviteljev s politiko:
Splošne številke, koliko bo varčevanje vzelo celotnemu področju, so zna-
ne, ne pa še, koliko bo to prizadelo javne in koliko zasebne visokošol-
ske zavode. To naj bi bilo določeno kmalu; po naših informacijah je su-
perministrstvo za naslednji teden že sklicalo posvet s predstavniki vseh
koncesioniranih zasebnih šol. Tema bo prihodnost zasebnega visokega šol-
stva, škarje in platno pa bosta glede na podpis na vabilu v rokah imela Borut
Rončević, v. d. direktorja direktorata za visoko šolstvo in znanost, ter Du-
šan Lesjak, svetovalec ministra Turka. […] Poleg treh javnih univerz in ene
javne fakultete država trenutno financira še zasebno univerzo v Novi Go-
rici ter dvanajst zasebnih visokošolskih zavodov. Univerzo že od leta 1998,
visoko šolo za upravljanje in poslovanje ter Gea College od leta 1999. Osta-
lih deset je koncesijo dobilo na razpisu ali leta 2006 ali 2007, torej v času
prve vlade Janeza Janše (takrat je bil za zdaj zadnji razpis; koncesijo so do-
bili skoraj vsi prijavljeni). Prav nekatere od teh sodijo med zasebne visoko-
šolske zavode, ki po zadnji sprejeti uredbi dobijo največ javnih sredstev (de-
lež sredstev, ki gre zasebnemu visokemu šolstvu, je sicer le malo večji od
štirih odstotkov). Prva je evropska pravna fakulteta v Novi Gorici. Blizu po
višini sredstev je fakulteta za državne in evropske študije. V lastniški struk-
turi obeh najdemo Petra Jambreka,ki je bil od leta 2005 do 2007 predsednik
sveta za visoko šolstvo, torej organa, ki je podeljeval akreditacije visokošol-
skim zavodom in njihovim programom. […] Četrta na lestvici zasebnih fa-
kultet, ki prejemajo od države največ, je visoka šola za dizajn v Ljubljani, ka-
tere lastnica je Nada Rožmanec Matičič. Koncesijo je dobila na razpisu, ki je
bil končan decembra 2007. Njen sin je danes poročen s hčerko Milana Zvera,
takratnega Janševega ministra za šolstvo; kot je razvidno iz člankov na sple-
tu, sta se sicer v javnosti kot par pojavila oktobra tistega leta.
V zgornjih primerih lahko govorimo o nehigieničnosti določenih rav-
nanj in postopkov, ki so v zaprti, majhni družbi kot je slovenska skorajda
neizogibni. Nekateri avtorji (npr. Berce 2013) govorijo celo o ugrabitvi dr-
žave s strani določenih interesnih skupin, ki potem tudi dejansko vladajo,
saj je politika ujetnik teh skupin. Istosmiselno tej tezi Trnavčevičeva (2012)
zapiše:
