Page 29 - Gričar, Sergej, in Štefan Bojnec, 2016. Aplikacija metodologije časovnih serij na primeru turističnih cen. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 29
Pregled predhodnih raziskav 29
posrednih davkov v celotnih davčnih prilivih se med državami razlikuje-
jo (Bojnec 2006).
Davčno stopnjo opredelimo kot funkcionalno zvezo med davčno osno-
vo in davčnim dolgom ter posebej kot številko, ki prikazuje odnos med
davčno osnovo in davčnim dolgom. Poznamo več vrst davčnih stopenj:
proporcionalne, progresivne, regresivne, kombinirane in degresivne. Dav-
čne stopnje so določene z davčnimi predpisi, v odstotku glede na vrednost
obdavčljive osnove ali v pavšalnem znesku glede na količinsko enoto (Boj-
nec 2006).
Proučevanje davkov in drugih dajatev, povezanih s turizmom, prido-
biva vse večji pomen, saj je turizem vedno bolj obdavčen (Nemec Rudež
in Bojnec 2007). Medtem ko je bil mednarodni turizem v 60-ih letih prej-
šnjega stoletja pretežno neobdavčen, WTO ugotavlja (WTO 2012), da na-
raščajo tako število davkov in drugih dajatev, povezanih s turizmom, kot
tudi njihove stopnje. S tem postaja turizem pomemben za ustvarjanje pri-
hodkov javnega sektorja. Davki so le ena vrsta javnofinančnih prihodkov.
Večina držav, ki ima uveden DDV, uporablja različne stopnje DDV. Slove-
nija uporablja 8,5 % znižano davčno stopnjo tako za storitve prenočitev v
nastanitvenih obratih kot za storitve strežbe jedi v prehrambnih gostin-
skih obratih, z izjemo strežbe pijač. Razlike v davčnih stopnjah med drža-
vami lahko pozitivno ali negativno vplivajo na konkurenčnost določene
domače panoge gospodarstva, če se z vzpostavitvijo novih davčnih stopenj
te znižajo, in obratno, če se te povečajo (Bojnec 2005). Slovensko turistič-
no gospodarstvo opravlja svoj posel v hudi konkurenci na mednarodnem
turističnem trgu. Turizem se je globaliziral in konkurence ne predstavljajo
več le bližnje države, temveč ves svet. Zaradi globalizacije postaja turizem
tudi cenejši. Z globalizacijo in internacionalizacijo podjetij vse bolj prevla-
duje težnja po izenačevanju ne samo stroškovne konkurenčnosti proizvod-
nih dejavnikov, ampak tudi stroškov, ki jih prinašajo različne davčne stop-
nje med panogami in državami (Gričar in Neary 2016). Če na primer DDV
obremenjuje nekatere proizvode, drugih sorodnih proizvodov pa ne, bo to
vplivalo na gibanje prodajnih cen, ki bodo spodbudile potrošnike v večje
nakupe neobdavčenih ali manj obdavčenih proizvodov, ki jih je mogoče v
potrošnji medsebojno nadomestiti (Bojnec 2005).
Potrošniška družba in turizem
Naša družba je potrošniška družba. Potrošnik je oseba, ki troši. Potroši-
ti pomeni porabiti nekaj; pojesti, ponositi, igrati se z nečim in še druga-
če povzročiti zadovoljitev posameznikovih potreb ali želja. V našem delu
sveta je denar tisti, ki nas vodi med željami in zadovoljstvom. Biti potro-
posrednih davkov v celotnih davčnih prilivih se med državami razlikuje-
jo (Bojnec 2006).
Davčno stopnjo opredelimo kot funkcionalno zvezo med davčno osno-
vo in davčnim dolgom ter posebej kot številko, ki prikazuje odnos med
davčno osnovo in davčnim dolgom. Poznamo več vrst davčnih stopenj:
proporcionalne, progresivne, regresivne, kombinirane in degresivne. Dav-
čne stopnje so določene z davčnimi predpisi, v odstotku glede na vrednost
obdavčljive osnove ali v pavšalnem znesku glede na količinsko enoto (Boj-
nec 2006).
Proučevanje davkov in drugih dajatev, povezanih s turizmom, prido-
biva vse večji pomen, saj je turizem vedno bolj obdavčen (Nemec Rudež
in Bojnec 2007). Medtem ko je bil mednarodni turizem v 60-ih letih prej-
šnjega stoletja pretežno neobdavčen, WTO ugotavlja (WTO 2012), da na-
raščajo tako število davkov in drugih dajatev, povezanih s turizmom, kot
tudi njihove stopnje. S tem postaja turizem pomemben za ustvarjanje pri-
hodkov javnega sektorja. Davki so le ena vrsta javnofinančnih prihodkov.
Večina držav, ki ima uveden DDV, uporablja različne stopnje DDV. Slove-
nija uporablja 8,5 % znižano davčno stopnjo tako za storitve prenočitev v
nastanitvenih obratih kot za storitve strežbe jedi v prehrambnih gostin-
skih obratih, z izjemo strežbe pijač. Razlike v davčnih stopnjah med drža-
vami lahko pozitivno ali negativno vplivajo na konkurenčnost določene
domače panoge gospodarstva, če se z vzpostavitvijo novih davčnih stopenj
te znižajo, in obratno, če se te povečajo (Bojnec 2005). Slovensko turistič-
no gospodarstvo opravlja svoj posel v hudi konkurenci na mednarodnem
turističnem trgu. Turizem se je globaliziral in konkurence ne predstavljajo
več le bližnje države, temveč ves svet. Zaradi globalizacije postaja turizem
tudi cenejši. Z globalizacijo in internacionalizacijo podjetij vse bolj prevla-
duje težnja po izenačevanju ne samo stroškovne konkurenčnosti proizvod-
nih dejavnikov, ampak tudi stroškov, ki jih prinašajo različne davčne stop-
nje med panogami in državami (Gričar in Neary 2016). Če na primer DDV
obremenjuje nekatere proizvode, drugih sorodnih proizvodov pa ne, bo to
vplivalo na gibanje prodajnih cen, ki bodo spodbudile potrošnike v večje
nakupe neobdavčenih ali manj obdavčenih proizvodov, ki jih je mogoče v
potrošnji medsebojno nadomestiti (Bojnec 2005).
Potrošniška družba in turizem
Naša družba je potrošniška družba. Potrošnik je oseba, ki troši. Potroši-
ti pomeni porabiti nekaj; pojesti, ponositi, igrati se z nečim in še druga-
če povzročiti zadovoljitev posameznikovih potreb ali želja. V našem delu
sveta je denar tisti, ki nas vodi med željami in zadovoljstvom. Biti potro-
