Page 32 - Gričar, Sergej, in Štefan Bojnec, 2016. Aplikacija metodologije časovnih serij na primeru turističnih cen. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 32
Aplikacija metodologije časovnih serij na primeru turističnih cen
praševanja na evro območju za ameriškim izvozom (ameriškimi turistič-
nimi destinacijami) in od elastičnosti povpraševanja ameriškega uvoza za
izvozom v evro območje. Devalvacija ameriškega dolarja bo vplivala na po-
večanje celotnega izvoznega zaslužka v evrih, če je povpraševanje na evro
območju elastično, saj bo znižanje cene za enoto proizvoda v ameriškem
dolarju v relativno v večjem obsegu nadomeščeno s povečanim povpraše-
vanjem na trgih evro območja. Znižanje ameriškega dolarja pa hkrati po-
večuje stroške za uvoz. Kratkoročni učinek na plačilno bilanco je odvisen
od tega, kateri kratkoročni učinki so močnejši: ali učinek na povečan izvoz
(vključno turizem) ali pa učinek povečanih stroškov uvoza, saj se na spre-
menjene cene morajo prilagoditi tako ponudniki kot potrošniki. Učinki
spremenjenega deviznega tečaja so tako različni za izvoznike in uvoznike.
Podjetja, ki izvažajo storitve, pričakujejo večje pozitivne učinke od slabše-
32 ga ali podcenjenega deviznega tečaja nacionalne valute. Zato je stabilnost
deviznega tečaja pomembna za podjetja in druge organizacije, katerih po-
slovanje je bistveno povezano s transakcijami v tujih valutah. Velja pa pou-
dariti, da je devizni tečaj samo eden od dejavnikov, ki vplivajo na izvozno
konkurenčnost (Nemec Rudež in Bojnec 2007).
Honohan in Lane (2004) sta ugotovila, da obstaja močna povezava
med gibanjem nominalnega efektivnega deviznega tečaja in inflacijskimi
razlikami, poleg tega pa ima nominalna apreciacija (depreciacija) deviznega
tečaja pozitiven (negativen) učinek na inflacijo. To pomeni, da so imele drža-
ve, katerih nominalni efektivni devizni tečaj je depreciiral bolj od povpre-
čja evro območja, tudi višje inflacijske stopnje. Prav tako se je tudi izkaza-
lo, da depreciacija evra vpliva na inflacijo hitreje kot apreciacija evra. Kot v
večini tranzicijskih držav je bila tudi v Sloveniji prisotna realna apreciaci-
ja domače valute. Uravnavano drsenje je delovalo tako, da je banka Slove-
nije (BS) skušala sočasno stabilizirati občutljive mednarodne tokove kapi-
tala in realno obrestno mero na stopnjah, ki omogočajo zniževanje inflacije
(Masten 2006). Zaradi uradnega stališča tako centralne banke kot Vlade
RS, da naj bi bila Slovenija v sistemu ERM II kar najmanj časa, je bilo treba
iz previdnosti znižati inflacijo na kar se da nizko raven že pred vključitvijo
v ERM II, da bi se izognili morebitnim drastičnim korektivnim ukrepom
ekonomske politike in izgubi konkurenčnosti. Stabilizacija nominalnega
deviznega tečaja ob vstopu v ERM II se lahko zgodi za ceno nižje stabil-
nosti realnega segmenta gospodarstva, posebej še, če to pomeni fiksiranje
deviznega tečaja in odpoved samostojni denarni politiki. Ocene, ki jih je
predstavil Masten (2006), kažejo, da vključitev Slovenije v ERM II ni ime-
la pomembnih destabilizacijskih učinkov. Realni proizvod se je relativno
hitro povrnil k potencialnemu, kar nas napeljuje k sklepu, da je vključitev v
praševanja na evro območju za ameriškim izvozom (ameriškimi turistič-
nimi destinacijami) in od elastičnosti povpraševanja ameriškega uvoza za
izvozom v evro območje. Devalvacija ameriškega dolarja bo vplivala na po-
večanje celotnega izvoznega zaslužka v evrih, če je povpraševanje na evro
območju elastično, saj bo znižanje cene za enoto proizvoda v ameriškem
dolarju v relativno v večjem obsegu nadomeščeno s povečanim povpraše-
vanjem na trgih evro območja. Znižanje ameriškega dolarja pa hkrati po-
večuje stroške za uvoz. Kratkoročni učinek na plačilno bilanco je odvisen
od tega, kateri kratkoročni učinki so močnejši: ali učinek na povečan izvoz
(vključno turizem) ali pa učinek povečanih stroškov uvoza, saj se na spre-
menjene cene morajo prilagoditi tako ponudniki kot potrošniki. Učinki
spremenjenega deviznega tečaja so tako različni za izvoznike in uvoznike.
Podjetja, ki izvažajo storitve, pričakujejo večje pozitivne učinke od slabše-
32 ga ali podcenjenega deviznega tečaja nacionalne valute. Zato je stabilnost
deviznega tečaja pomembna za podjetja in druge organizacije, katerih po-
slovanje je bistveno povezano s transakcijami v tujih valutah. Velja pa pou-
dariti, da je devizni tečaj samo eden od dejavnikov, ki vplivajo na izvozno
konkurenčnost (Nemec Rudež in Bojnec 2007).
Honohan in Lane (2004) sta ugotovila, da obstaja močna povezava
med gibanjem nominalnega efektivnega deviznega tečaja in inflacijskimi
razlikami, poleg tega pa ima nominalna apreciacija (depreciacija) deviznega
tečaja pozitiven (negativen) učinek na inflacijo. To pomeni, da so imele drža-
ve, katerih nominalni efektivni devizni tečaj je depreciiral bolj od povpre-
čja evro območja, tudi višje inflacijske stopnje. Prav tako se je tudi izkaza-
lo, da depreciacija evra vpliva na inflacijo hitreje kot apreciacija evra. Kot v
večini tranzicijskih držav je bila tudi v Sloveniji prisotna realna apreciaci-
ja domače valute. Uravnavano drsenje je delovalo tako, da je banka Slove-
nije (BS) skušala sočasno stabilizirati občutljive mednarodne tokove kapi-
tala in realno obrestno mero na stopnjah, ki omogočajo zniževanje inflacije
(Masten 2006). Zaradi uradnega stališča tako centralne banke kot Vlade
RS, da naj bi bila Slovenija v sistemu ERM II kar najmanj časa, je bilo treba
iz previdnosti znižati inflacijo na kar se da nizko raven že pred vključitvijo
v ERM II, da bi se izognili morebitnim drastičnim korektivnim ukrepom
ekonomske politike in izgubi konkurenčnosti. Stabilizacija nominalnega
deviznega tečaja ob vstopu v ERM II se lahko zgodi za ceno nižje stabil-
nosti realnega segmenta gospodarstva, posebej še, če to pomeni fiksiranje
deviznega tečaja in odpoved samostojni denarni politiki. Ocene, ki jih je
predstavil Masten (2006), kažejo, da vključitev Slovenije v ERM II ni ime-
la pomembnih destabilizacijskih učinkov. Realni proizvod se je relativno
hitro povrnil k potencialnemu, kar nas napeljuje k sklepu, da je vključitev v
