Page 30 - Gričar, Sergej, in Štefan Bojnec, 2016. Aplikacija metodologije časovnih serij na primeru turističnih cen. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 30
Aplikacija metodologije časovnih serij na primeru turističnih cen
šnik, običajno pomeni tudi pridobiti stvari, ki jih želimo uporabiti: jih ku-
piti, plačati zanje in jih s tem narediti za izključno lastnino posameznika
in preprečiti vsakomur, da jih lahko uporablja brez privoljenja posamezni-
ka. In hkrati potrošnja pomeni tudi uničevanje, saj stvari, ki jih uporabimo
(trošimo), izginjajo, pa naj bo to dejansko (fizično), ko nekaj pojemo, ali pa
simbolno, ko nekaj izgubi svojo vlogo, saj ni več želen ali potreben predmet
(Trnavčevič in Biloslavo 2009).
Trgi se nenehno spreminjajo, so dinamični in nepredvidljivi, zapleteni
in očarljivi, obdobjem vznemirjenj sledijo obdobja zatišja. Študij trgov pod
navidezno naključnimi dogodki razkrije določene sile in vzorce. Nepo-
grešljivemu orodju za razumevanje gibanja cen in izdelkov/storitev na po-
sameznih trgih pravimo analiza ponudbe in povpraševanja (Samuelson in
Nordhaus 2002). Na turistično ponudbo vplivajo številni dejavniki. Poleg
30 cene turističnega proizvoda je še veliko necenovnih dejavnikov. Primarna
turistična ponudba se v manjši meri odziva na spremembo cene. Glede na
to, da v strokovni literaturi ni splošnega modela, ki bi obravnaval dejavnike
turistične ponudbe, se lahko pri opredelitvi dejavnikov tovrstne ponudbe
destinacije naslonimo na splošne dejavnike v razmerah popolne konkuren-
ce, kot jih opredeljujeta Samuelson in Nordhaus (2002) – tehnologija, cene
inputov, cene povezanih dobrin, vladna politika, posebni vplivi.
Količina izdelka, ki jo ljudje kupijo, je odvisna od njegove cene. Viš-
ja kot je cena izdelka pri nespremenjenih ostalih dejavnikih, manj enot so
kupci pripravljeni kupiti. Nižja kot je tržna cena, več bodo kupili. Med tr-
žno ceno dobrine in količino povpraševanja po tem izdelku obstaja določe-
no razmerje pri nespremenjenih ostalih elementih. To razmerje med ceno
in kupljeno količino opisuje krivulja povpraševanja, ki kaže razmerje med
ceno in količino povpraševanja. Proučujemo pa lahko tudi premike v kri-
vulji povpraševanja, kot na primer odnos med dohodkom in turistično po-
trošnjo. Odnos med dohodkom (BDP, narodnim ali osebnim dohodkom)
in potrošnjo oziroma dohodkovna elastičnost povpraševanja je eden najpo-
membnejših odnosov, ki jih proučuje ekonomska veda. V ta namen uporab-
ljamo ustrezno funkcijo potrošnje. Za potrebe turističnega povpraševanja
smo uporabili funkcijo turistične potrošnje oziroma dohodkovno elastič-
nost povpraševanja. Ta je bila na področju turizma prvič uvedena konec
petdesetih let prejšnjega stoletja. Opredeljena je z naslednjim: »Funkcija
turistične potrošnje prikazuje odnos med turistično potrošnjo in dohod-
kom (BDP ali narodnim dohodkom ali osebnim dohodkom)« (Planina in
Mihalič 2002). Funkcija turistične potrošnje nam torej prikazuje, kako je
turistična potrošnja odvisna spremenljivka, povezana z dohodkom kot ne-
odvisno spremenljivko (Nemec Rudež in Bojnec 2007).
šnik, običajno pomeni tudi pridobiti stvari, ki jih želimo uporabiti: jih ku-
piti, plačati zanje in jih s tem narediti za izključno lastnino posameznika
in preprečiti vsakomur, da jih lahko uporablja brez privoljenja posamezni-
ka. In hkrati potrošnja pomeni tudi uničevanje, saj stvari, ki jih uporabimo
(trošimo), izginjajo, pa naj bo to dejansko (fizično), ko nekaj pojemo, ali pa
simbolno, ko nekaj izgubi svojo vlogo, saj ni več želen ali potreben predmet
(Trnavčevič in Biloslavo 2009).
Trgi se nenehno spreminjajo, so dinamični in nepredvidljivi, zapleteni
in očarljivi, obdobjem vznemirjenj sledijo obdobja zatišja. Študij trgov pod
navidezno naključnimi dogodki razkrije določene sile in vzorce. Nepo-
grešljivemu orodju za razumevanje gibanja cen in izdelkov/storitev na po-
sameznih trgih pravimo analiza ponudbe in povpraševanja (Samuelson in
Nordhaus 2002). Na turistično ponudbo vplivajo številni dejavniki. Poleg
30 cene turističnega proizvoda je še veliko necenovnih dejavnikov. Primarna
turistična ponudba se v manjši meri odziva na spremembo cene. Glede na
to, da v strokovni literaturi ni splošnega modela, ki bi obravnaval dejavnike
turistične ponudbe, se lahko pri opredelitvi dejavnikov tovrstne ponudbe
destinacije naslonimo na splošne dejavnike v razmerah popolne konkuren-
ce, kot jih opredeljujeta Samuelson in Nordhaus (2002) – tehnologija, cene
inputov, cene povezanih dobrin, vladna politika, posebni vplivi.
Količina izdelka, ki jo ljudje kupijo, je odvisna od njegove cene. Viš-
ja kot je cena izdelka pri nespremenjenih ostalih dejavnikih, manj enot so
kupci pripravljeni kupiti. Nižja kot je tržna cena, več bodo kupili. Med tr-
žno ceno dobrine in količino povpraševanja po tem izdelku obstaja določe-
no razmerje pri nespremenjenih ostalih elementih. To razmerje med ceno
in kupljeno količino opisuje krivulja povpraševanja, ki kaže razmerje med
ceno in količino povpraševanja. Proučujemo pa lahko tudi premike v kri-
vulji povpraševanja, kot na primer odnos med dohodkom in turistično po-
trošnjo. Odnos med dohodkom (BDP, narodnim ali osebnim dohodkom)
in potrošnjo oziroma dohodkovna elastičnost povpraševanja je eden najpo-
membnejših odnosov, ki jih proučuje ekonomska veda. V ta namen uporab-
ljamo ustrezno funkcijo potrošnje. Za potrebe turističnega povpraševanja
smo uporabili funkcijo turistične potrošnje oziroma dohodkovno elastič-
nost povpraševanja. Ta je bila na področju turizma prvič uvedena konec
petdesetih let prejšnjega stoletja. Opredeljena je z naslednjim: »Funkcija
turistične potrošnje prikazuje odnos med turistično potrošnjo in dohod-
kom (BDP ali narodnim dohodkom ali osebnim dohodkom)« (Planina in
Mihalič 2002). Funkcija turistične potrošnje nam torej prikazuje, kako je
turistična potrošnja odvisna spremenljivka, povezana z dohodkom kot ne-
odvisno spremenljivko (Nemec Rudež in Bojnec 2007).
