Page 19 - Kavčič, Klemen, in Klemen Bončina, 2016. Načrtovanje organizacijske politike ob vključevanju zunanjega izvajanja dejavnosti. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 19
Teorija o transakcijskih stroških 2.1
– vse sestavine in sinergične kombinacije sestavine politike, ki
pomembno vplivajo na uspešnost delovanja organizacije; upo-
števanje posebnosti zunanjega izvajanja glede ekonomskih ka-
tegorij in sinergij sodelovanja.
2.1 Teorija o transakcijskih stroških
Pri pregledovanju literature smo sledili začetkom teorije transakcij-
skih stroškov, ki ga predstavlja Coaseov teorem (Coase 1937). Coase
je postavil transakcijske stroške v središče odgovora na vprašanje o
obstoju organizacij. Njegovo delo je najbolj nadgradil Williamsons
(1975). Tržišče in organizacijo je opredelil kot substituta in obrav-
naval razsežnost tržnica–hierarhija. Razlike v organizacijskih obli-
kah podjetij so v veliki meri posledica razlik v višini transakcijskih
stroškov (porabi zmožnosti). Bresser (1998, 472–475) je pojem tran-
sakcijskih stroškov uporabljal tako za tržnico kot za hierarhijo. Za-
jac in Olsen (1993) sta uvedla koncept analiziranja vrednosti poslov,
transakcij (angl. transactional value analysis), tj. kolikšno vrednost
prinaša sodelovanje za partnerja in kolikšni so njuni deleži v tej vre-
dnosti.
Teorija transakcijskih stroškov poskuša pojasniti, katera institu-
cionalna ureditev ima primerjalne prednosti v poslovanju. Transak-
cijski stroški so:
• stroški pridobivanja informacij,
• stroški koordinacije,
• stroški usklajevanja, stroški pogajanj
• stroški sklepanja in
• nadzora pogodb.
Za rabo v monografiji »stroške« opredeljujemo širše kot »porabo
zmožnosti«, ki jo je le deloma mogoče meriti s finančnimi merili.
V monografiji zunanje izvajanje obravnavamo kot umestitev v
razsežnost »tržnica–hierarhija« za obvladovanje kompleksnosti de-
lovanja podjetij. »Hierarhija« je obvladovanje z močjo lastnine ali
druge oblike normativne moči, npr. z močjo zakona v javni upravi,
»tržnica« z močjo interesov. Okolje »hierarhije« je praviloma bolj
17
– vse sestavine in sinergične kombinacije sestavine politike, ki
pomembno vplivajo na uspešnost delovanja organizacije; upo-
števanje posebnosti zunanjega izvajanja glede ekonomskih ka-
tegorij in sinergij sodelovanja.
2.1 Teorija o transakcijskih stroških
Pri pregledovanju literature smo sledili začetkom teorije transakcij-
skih stroškov, ki ga predstavlja Coaseov teorem (Coase 1937). Coase
je postavil transakcijske stroške v središče odgovora na vprašanje o
obstoju organizacij. Njegovo delo je najbolj nadgradil Williamsons
(1975). Tržišče in organizacijo je opredelil kot substituta in obrav-
naval razsežnost tržnica–hierarhija. Razlike v organizacijskih obli-
kah podjetij so v veliki meri posledica razlik v višini transakcijskih
stroškov (porabi zmožnosti). Bresser (1998, 472–475) je pojem tran-
sakcijskih stroškov uporabljal tako za tržnico kot za hierarhijo. Za-
jac in Olsen (1993) sta uvedla koncept analiziranja vrednosti poslov,
transakcij (angl. transactional value analysis), tj. kolikšno vrednost
prinaša sodelovanje za partnerja in kolikšni so njuni deleži v tej vre-
dnosti.
Teorija transakcijskih stroškov poskuša pojasniti, katera institu-
cionalna ureditev ima primerjalne prednosti v poslovanju. Transak-
cijski stroški so:
• stroški pridobivanja informacij,
• stroški koordinacije,
• stroški usklajevanja, stroški pogajanj
• stroški sklepanja in
• nadzora pogodb.
Za rabo v monografiji »stroške« opredeljujemo širše kot »porabo
zmožnosti«, ki jo je le deloma mogoče meriti s finančnimi merili.
V monografiji zunanje izvajanje obravnavamo kot umestitev v
razsežnost »tržnica–hierarhija« za obvladovanje kompleksnosti de-
lovanja podjetij. »Hierarhija« je obvladovanje z močjo lastnine ali
druge oblike normativne moči, npr. z močjo zakona v javni upravi,
»tržnica« z močjo interesov. Okolje »hierarhije« je praviloma bolj
17
