Page 21 - Kavčič, Klemen, in Klemen Bončina, 2016. Načrtovanje organizacijske politike ob vključevanju zunanjega izvajanja dejavnosti. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 21
Teorija o temeljnih zmožnostih 2.2
stih, ki jih podjetje nudi svojim partnerjem v menjalnih razmerjih.
Raziskava se osredotoča na proučevanje vsebin s področja organi-
zacijskih ved, kjer proučujemo zunanje izvajanje dejavnosti kot ob-
vladovanje kompleksnosti podjetja; povezovanje v razmerjih zuna-
njega izvajanja se delijo po interesu, po pogodbi ali z lastnino. Pred-
nosti »hierarhije« se kažejo predvsem v neposrednem odločanju in
dolgoročnem usmerjanju v okolju kulture enega podjetja, slabosti pa
se kažejo v večjem obsegu, kompleksnosti, zahtevnejšem obvladova-
nju, večji porabi zmožnosti za obvladovanje in togosti organizacije.
Prednosti »tržnice« se izražajo v večji gibkost in zavzetosti, slabosti
v porabi zmožnosti za obvladovanje s pogajanji med podjetji z različ-
nimi kulturami, v bolj kratkoročni usmerjenosti, v porabi zmožnosti
za obvladovanje, v nestalnosti in tveganju.
Strategija podjetja je lahko integriranje ali diverzificiranje. Inte-
griranje je vertikalno in obsega trženjske partnerje podjetja – do-
bavitelje in odjemalce – cilj je boljše obvladovanje tržišča. Tradici-
onalna ekonomija obravnava integriranje predvsem z vidika tran-
sakcijskih stroškov; integriranje (z lastninskim ali interesnim pove-
zovanjem) je upravičeno, če zmanjšuje stroške, ki nastajajo pri po-
slovanju med organizacijami oz. enotami podjetja na tržišču; nižji
transakcijski stroški so lahko pomembna ključna zmožnost podjetja
(podrobneje o transakcijskih stroških kot strateškem vidiku v Bres-
ser 1998, 193–402, 472–473).
Drugi pristop je diverzificiranje dejavnosti, ki lahko poteka zno-
traj ali zunaj podjetja; sodilo za izbiranje med možnostima so po-
novno transakcijski stroški; diferenciranje navzven meri predvsem
na omejevanje konkurence. V obravnavanju strategije matičnega
podjetja prevladujejo dejavnostni vidiki.
2.2 Teorija o temeljnih zmožnostih
Za začetnico raziskovanja šteje Penrose (1959), ki pojmuje organiza-
cijo kot zbirko sredstev, s katerimi razpolaga. Cilj podjetja je učinko-
vito izkoriščanje vseh sredstev za proizvajanje izdelkov in izvajanje
storitev. Cilje pa ni dovolj le postavljati, treba jih je tudi dosegati.
Strategija podjetja omogoča doseganje ciljev – njene glavne sesta-
vine so dejavnosti, urejenosti in sredstva. Sredstva so materialna
19
stih, ki jih podjetje nudi svojim partnerjem v menjalnih razmerjih.
Raziskava se osredotoča na proučevanje vsebin s področja organi-
zacijskih ved, kjer proučujemo zunanje izvajanje dejavnosti kot ob-
vladovanje kompleksnosti podjetja; povezovanje v razmerjih zuna-
njega izvajanja se delijo po interesu, po pogodbi ali z lastnino. Pred-
nosti »hierarhije« se kažejo predvsem v neposrednem odločanju in
dolgoročnem usmerjanju v okolju kulture enega podjetja, slabosti pa
se kažejo v večjem obsegu, kompleksnosti, zahtevnejšem obvladova-
nju, večji porabi zmožnosti za obvladovanje in togosti organizacije.
Prednosti »tržnice« se izražajo v večji gibkost in zavzetosti, slabosti
v porabi zmožnosti za obvladovanje s pogajanji med podjetji z različ-
nimi kulturami, v bolj kratkoročni usmerjenosti, v porabi zmožnosti
za obvladovanje, v nestalnosti in tveganju.
Strategija podjetja je lahko integriranje ali diverzificiranje. Inte-
griranje je vertikalno in obsega trženjske partnerje podjetja – do-
bavitelje in odjemalce – cilj je boljše obvladovanje tržišča. Tradici-
onalna ekonomija obravnava integriranje predvsem z vidika tran-
sakcijskih stroškov; integriranje (z lastninskim ali interesnim pove-
zovanjem) je upravičeno, če zmanjšuje stroške, ki nastajajo pri po-
slovanju med organizacijami oz. enotami podjetja na tržišču; nižji
transakcijski stroški so lahko pomembna ključna zmožnost podjetja
(podrobneje o transakcijskih stroških kot strateškem vidiku v Bres-
ser 1998, 193–402, 472–473).
Drugi pristop je diverzificiranje dejavnosti, ki lahko poteka zno-
traj ali zunaj podjetja; sodilo za izbiranje med možnostima so po-
novno transakcijski stroški; diferenciranje navzven meri predvsem
na omejevanje konkurence. V obravnavanju strategije matičnega
podjetja prevladujejo dejavnostni vidiki.
2.2 Teorija o temeljnih zmožnostih
Za začetnico raziskovanja šteje Penrose (1959), ki pojmuje organiza-
cijo kot zbirko sredstev, s katerimi razpolaga. Cilj podjetja je učinko-
vito izkoriščanje vseh sredstev za proizvajanje izdelkov in izvajanje
storitev. Cilje pa ni dovolj le postavljati, treba jih je tudi dosegati.
Strategija podjetja omogoča doseganje ciljev – njene glavne sesta-
vine so dejavnosti, urejenosti in sredstva. Sredstva so materialna
19
