Page 38 - Kavčič, Klemen, in Klemen Bončina, 2016. Načrtovanje organizacijske politike ob vključevanju zunanjega izvajanja dejavnosti. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 38
2 Pojmovanje koncepta zunanjega izvajanja dejavnosti
za zunanjo storitev neposredno iz ustvarjenih prihodkov. Poleg tega
obstaja tudi možnost, da se naročnik in zunanji izvajalec dogovorita
o različnih načinih plačevanja za opravljene storitve. Lahko se dogo-
vorita za iz leta v leto nižje plačilo, ali za plačilo tranzicijskih stro-
škov v drugem letu sodelovanja ipd. Organizacija tako skuša stroške
zunanjega izvajanja čim bolj prilagoditi svojim finančnim zmožno-
stim in načrtom.
Potrebno tehnološko znanje ter stroški pridobitve ter vzdrževa-
nja tega znanja so v negativni povezavi s pogostostjo uporabe. Zato
potreben obseg dejavnosti naročnika največkrat ne opravičuje viso-
kih vlaganj v tehnologijo in stalno posodabljanje. Zunanji izvajalec
je specialist na svojem področju in stalno vlaga v najnovejšo tehno-
logijo.
Izločanje dejavnosti je povezano s poslovnimi in tehnološkimi
tveganji ter z izgubo nadzora. Organizacije namreč želijo nadzirati
poslovne procese in tehnologijo. Če je želena visoka raven kontrole
ter zavarovanje lastništva procesa pred konkurenco in drugimi po-
slovnimi partnerji, ima izvajanje dejavnosti v okviru družbe veliko
prednost pred izločanjem dejavnosti. Quinn (2003) ugotavlja, da so
organizacije, ki uporabljajo le interne vire namesto zunanjih (ozi-
roma namesto izločanja dejavnosti), prikrajšane za usmeritev k ino-
vacijam in zamujajo priložnosti razvoja novih storitev z dodano vre-
dnostjo.
Neučinkovito in neuspešno upravljanje poslovnih in tehnoloških
sprememb povzroča težave pri izvedbi projekta. Največja nevarnost
pri izvedbi tovrstnih sprememb je neučinkovito upravljanje s kadri.
Pogost razlog vračanja izvajanja že izločenih storitev v okvir matične
družbe je padajoča raven njihove kakovosti ter pomanjkanje fleksi-
bilnosti izvajalca (Chapman in Andrade 1998). V tuji literaturi se za
izvajanje dejavnosti z lastnimi viri uporablja termin »insourcing«.
Do tega prihaja tudi zaradi vse cenejše dostopnosti novih tehnolo-
gij, zato je ob racionalni organiziranosti donosneje izvajati storitve
z lastnimi viri.
Glavne tri skupine razlogov za zunanje izvajanje dejavnosti so v
tem, da s takšno metodo zmanjšamo skupne stroške, saj se takšna
dejavnost opravi za naročnika ceneje in hitreje, kot bi jo opravil sam,
36
za zunanjo storitev neposredno iz ustvarjenih prihodkov. Poleg tega
obstaja tudi možnost, da se naročnik in zunanji izvajalec dogovorita
o različnih načinih plačevanja za opravljene storitve. Lahko se dogo-
vorita za iz leta v leto nižje plačilo, ali za plačilo tranzicijskih stro-
škov v drugem letu sodelovanja ipd. Organizacija tako skuša stroške
zunanjega izvajanja čim bolj prilagoditi svojim finančnim zmožno-
stim in načrtom.
Potrebno tehnološko znanje ter stroški pridobitve ter vzdrževa-
nja tega znanja so v negativni povezavi s pogostostjo uporabe. Zato
potreben obseg dejavnosti naročnika največkrat ne opravičuje viso-
kih vlaganj v tehnologijo in stalno posodabljanje. Zunanji izvajalec
je specialist na svojem področju in stalno vlaga v najnovejšo tehno-
logijo.
Izločanje dejavnosti je povezano s poslovnimi in tehnološkimi
tveganji ter z izgubo nadzora. Organizacije namreč želijo nadzirati
poslovne procese in tehnologijo. Če je želena visoka raven kontrole
ter zavarovanje lastništva procesa pred konkurenco in drugimi po-
slovnimi partnerji, ima izvajanje dejavnosti v okviru družbe veliko
prednost pred izločanjem dejavnosti. Quinn (2003) ugotavlja, da so
organizacije, ki uporabljajo le interne vire namesto zunanjih (ozi-
roma namesto izločanja dejavnosti), prikrajšane za usmeritev k ino-
vacijam in zamujajo priložnosti razvoja novih storitev z dodano vre-
dnostjo.
Neučinkovito in neuspešno upravljanje poslovnih in tehnoloških
sprememb povzroča težave pri izvedbi projekta. Največja nevarnost
pri izvedbi tovrstnih sprememb je neučinkovito upravljanje s kadri.
Pogost razlog vračanja izvajanja že izločenih storitev v okvir matične
družbe je padajoča raven njihove kakovosti ter pomanjkanje fleksi-
bilnosti izvajalca (Chapman in Andrade 1998). V tuji literaturi se za
izvajanje dejavnosti z lastnimi viri uporablja termin »insourcing«.
Do tega prihaja tudi zaradi vse cenejše dostopnosti novih tehnolo-
gij, zato je ob racionalni organiziranosti donosneje izvajati storitve
z lastnimi viri.
Glavne tri skupine razlogov za zunanje izvajanje dejavnosti so v
tem, da s takšno metodo zmanjšamo skupne stroške, saj se takšna
dejavnost opravi za naročnika ceneje in hitreje, kot bi jo opravil sam,
36
