Page 33 - Kavčič, Klemen, in Klemen Bončina, 2016. Načrtovanje organizacijske politike ob vključevanju zunanjega izvajanja dejavnosti. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 33
Težnje, zaradi katerih se dejavnosti prenesejo 2.4
strani, izkazujejo pa se v večanju tržnih deležev in višjih pri-
hodkih.
Po drugi strani se morajo organizacije, v fazi odločanja o prenosu
dejavnosti zunanjim izvajalcem, zavedati obstoja nekaterih izzivov,
nevarnosti oziroma morebitnih negativnih učinkov. Deanova (2011,
4–15) nekatere od njih poimenuje celo napake zunanjega izvajanja, z
gledišča prenosa dejavnosti pa organizacijam v resnici predstavljajo
izzive že pred sprejetjem odločitve:
• Organizacije s prenosom dejavnosti odlašajo predolgo časa, kar
se odraža bodisi v prepočasnem zagonu poslovne ideje bodisi
kot ovira širitev obstoječega poslovanja. Druga skrajnost odla-
šanja se lahko odrazi v fazi siceršnjega poslovnega uspeha in
rasti, vendar preobremenjenosti virov sredstev zaradi neobvla-
dovanja situacije.
• Organizacije pri presoji, katere dejavnosti dejansko prenesti k
zunanjem izvajalcem, odločitve vse preveč problematizirajo. Ja-
sno je treba razmejiti, katere dejavnosti organizacije oprede-
ljujejo kot temeljno oziroma netemeljno zmožnost, ni pa za-
nemarljivo tudi razmisliti, katere od dejavnosti so zaposlenim
bližje po strokovni usposobljenosti in jih opravljajo z večjo mero
zadovoljstva ter so pri tem ustrezno produktivni.
• Zunanje izvajanje dejavnosti ali avtomatizacija določenih po-
slovnih dejavnosti? Dilema, o kateri naj bi organizacije teme-
ljito razmislile, je, katera od zgornjih odločitev je stroškovno
učinkovitejša. V določenih primerih namreč strošek zunanjega
izvajanja presega vložek v avtomatizacijo in s tega gledišča pre-
nos ni smiseln.
• S prenosom dejavnosti na zunanje izvajalce je treba poskrbeti
za primerno motivacijo lastnih zaposlenih. Slednjim je treba za-
gotoviti čim bolj ustrezno delo in po potrebi tudi prilagoditi de-
lavnike.
Bucki (2016) opredeljuje še nekatere pomanjkljivosti oziroma iz-
zive, s katerimi se morajo organizacije soočiti v fazi že prenesenih
dejavnosti:
• Izguba nadzorstvene funkcije nad prenesenimi dejavnostmi.
31
strani, izkazujejo pa se v večanju tržnih deležev in višjih pri-
hodkih.
Po drugi strani se morajo organizacije, v fazi odločanja o prenosu
dejavnosti zunanjim izvajalcem, zavedati obstoja nekaterih izzivov,
nevarnosti oziroma morebitnih negativnih učinkov. Deanova (2011,
4–15) nekatere od njih poimenuje celo napake zunanjega izvajanja, z
gledišča prenosa dejavnosti pa organizacijam v resnici predstavljajo
izzive že pred sprejetjem odločitve:
• Organizacije s prenosom dejavnosti odlašajo predolgo časa, kar
se odraža bodisi v prepočasnem zagonu poslovne ideje bodisi
kot ovira širitev obstoječega poslovanja. Druga skrajnost odla-
šanja se lahko odrazi v fazi siceršnjega poslovnega uspeha in
rasti, vendar preobremenjenosti virov sredstev zaradi neobvla-
dovanja situacije.
• Organizacije pri presoji, katere dejavnosti dejansko prenesti k
zunanjem izvajalcem, odločitve vse preveč problematizirajo. Ja-
sno je treba razmejiti, katere dejavnosti organizacije oprede-
ljujejo kot temeljno oziroma netemeljno zmožnost, ni pa za-
nemarljivo tudi razmisliti, katere od dejavnosti so zaposlenim
bližje po strokovni usposobljenosti in jih opravljajo z večjo mero
zadovoljstva ter so pri tem ustrezno produktivni.
• Zunanje izvajanje dejavnosti ali avtomatizacija določenih po-
slovnih dejavnosti? Dilema, o kateri naj bi organizacije teme-
ljito razmislile, je, katera od zgornjih odločitev je stroškovno
učinkovitejša. V določenih primerih namreč strošek zunanjega
izvajanja presega vložek v avtomatizacijo in s tega gledišča pre-
nos ni smiseln.
• S prenosom dejavnosti na zunanje izvajalce je treba poskrbeti
za primerno motivacijo lastnih zaposlenih. Slednjim je treba za-
gotoviti čim bolj ustrezno delo in po potrebi tudi prilagoditi de-
lavnike.
Bucki (2016) opredeljuje še nekatere pomanjkljivosti oziroma iz-
zive, s katerimi se morajo organizacije soočiti v fazi že prenesenih
dejavnosti:
• Izguba nadzorstvene funkcije nad prenesenimi dejavnostmi.
31
