Page 35 - Kavčič, Klemen, in Klemen Bončina, 2016. Načrtovanje organizacijske politike ob vključevanju zunanjega izvajanja dejavnosti. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 35
Prednosti in nevarnosti 2.6
• Kakovost, pri čemer morajo biti za ugotavljanje dosežene ravni
navedeni vsi vzvodi in metodologije ugotavljanja. Opredeljeni
morajo biti možni odkloni od želene kakovosti (npr. deleža do-
puščenega kala, odstopanje v kakovosti materialov ipd.), če je
seveda to dopuščeno.
• Cene za opravljeno dejavnost, pri čemer morata biti jasno raz-
rešena vprašanje in pristojnost zagotavljanja virov sredstev.
• Obseg količin in način opravljenih storitev, opredmeteni in po-
drobno opisani polizdelki oziroma izdelki, opredeljena raven
storitev ipd.
• Razlogi in načini prenehanja pogodbe o sodelovanju in posle-
dične sankcije. Bistveno je tudi opredeliti pristojnost reševanja
sporov (sodišče, organ mediacije . . .).
2.6 Prednosti in nevarnosti, ki jih prinaša zunanje
izvajanje dejavnosti
Organizacije se praviloma pomembno osredotočajo na koristi in
prednosti, ki jih prinaša zunanje izvajanje dejavnosti. Pomembno
vprašanje, ki se nam ob tem poraja, v kolikšni meri, če sploh, podje-
tja zaradi uporabe zunanjega izvajanja dejavnosti obravnavajo tve-
ganja, ki nastanejo:
• zaradi značilnosti prenesenih dejavnosti,
• zaradi značilnosti izvajalcev,
• zaradi značilnosti prejemnikov,
• zaradi (ne) ujemanja kultur organizacij,
• zaradi razdalje itd.
Poleg tega, da organizacije v številih primerih ne obravnavajo tve-
ganj zaradi uporabe zunanjega izvajanja dejavnosti, ne obravnavajo
niti ukrepov, ki naj bi jih organizacija uvedla za primere težav z zu-
nanjo oskrbo. V primeru, da izvajanje določene funkcije zaupamo v
izvajanje zunanjemu izvajalcu, obstaja kar nekaj tveganj, da končni
učinek, ne bo enak načrtovanemu.
Quinn in Hilmer (1994) govorita o naslednjih tveganjih:
• izguba ključnih veščin,
33
• Kakovost, pri čemer morajo biti za ugotavljanje dosežene ravni
navedeni vsi vzvodi in metodologije ugotavljanja. Opredeljeni
morajo biti možni odkloni od želene kakovosti (npr. deleža do-
puščenega kala, odstopanje v kakovosti materialov ipd.), če je
seveda to dopuščeno.
• Cene za opravljeno dejavnost, pri čemer morata biti jasno raz-
rešena vprašanje in pristojnost zagotavljanja virov sredstev.
• Obseg količin in način opravljenih storitev, opredmeteni in po-
drobno opisani polizdelki oziroma izdelki, opredeljena raven
storitev ipd.
• Razlogi in načini prenehanja pogodbe o sodelovanju in posle-
dične sankcije. Bistveno je tudi opredeliti pristojnost reševanja
sporov (sodišče, organ mediacije . . .).
2.6 Prednosti in nevarnosti, ki jih prinaša zunanje
izvajanje dejavnosti
Organizacije se praviloma pomembno osredotočajo na koristi in
prednosti, ki jih prinaša zunanje izvajanje dejavnosti. Pomembno
vprašanje, ki se nam ob tem poraja, v kolikšni meri, če sploh, podje-
tja zaradi uporabe zunanjega izvajanja dejavnosti obravnavajo tve-
ganja, ki nastanejo:
• zaradi značilnosti prenesenih dejavnosti,
• zaradi značilnosti izvajalcev,
• zaradi značilnosti prejemnikov,
• zaradi (ne) ujemanja kultur organizacij,
• zaradi razdalje itd.
Poleg tega, da organizacije v številih primerih ne obravnavajo tve-
ganj zaradi uporabe zunanjega izvajanja dejavnosti, ne obravnavajo
niti ukrepov, ki naj bi jih organizacija uvedla za primere težav z zu-
nanjo oskrbo. V primeru, da izvajanje določene funkcije zaupamo v
izvajanje zunanjemu izvajalcu, obstaja kar nekaj tveganj, da končni
učinek, ne bo enak načrtovanemu.
Quinn in Hilmer (1994) govorita o naslednjih tveganjih:
• izguba ključnih veščin,
33