Page 36 - Kavčič, Klemen, in Klemen Bončina, 2016. Načrtovanje organizacijske politike ob vključevanju zunanjega izvajanja dejavnosti. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 36
2 Pojmovanje koncepta zunanjega izvajanja dejavnosti
• razvoj napačnih veščin,
• izguba integracijskih veščin,
• izguba nadzora nad dobaviteljem.
Quinn in Hilmer (1994) predlagata, da si organizacije odgovorijo
na naslednja vprašanja, ko se odločajo, ali neko dejavnost prenesti
na zunanjega izvajalca:
• kakšne so možnosti za dosego konkurenčne prednosti v tej de-
javnosti, upoštevajoč transakcijske stroške,
• kakšna je potencialna ranljivost, ki lahko nastane zaradi trž-
nega neuspeha, če je dejavnost v zunanjem izvajanju dejavnosti,
• kaj lahko naredimo, da zmanjšamo omenjeno ranljivost v do-
govoru z izvajalcem in zagotovimo nadzor, ki je potreben, da
dosežemo želeno prilagodljivost v povpraševanju.
Po Cassonu (1998) je uspešnost celotnega ekonomskega delovanja
odvisna od transakcijskih stroškov, kar je posledica ravni zaupanja v
gospodarstvu. Raven zaupanja pa je že spet odvisna od kulture, saj
ima kultura močno moralno vsebino.
Pri snovanju in presojanju koristi s prenosom dejavnosti na zuna-
njega izvajalca je treba upoštevati:
• transakcijske stroške (velikega dela stroškov ni mogoče eno-
stavno prenesti skupaj z dejavnostjo; stroji in oprema, višek so-
delavcev v procesu, vzdrževanje prostorov itd.),
• stroške, ki so povezani z iskanjem, analizo, izbiro in pripravo
sodelovanja z zunanjim izvajalcem,
• stroške neuspeha sodelovanja in potrebo po prenosu dejavnosti
nazaj v podjetje ali iskanju novega zunanjega izvajalca,
• stroške usposabljanja in izobraževanja zunanjega izvajalca za
kakovostno izvedbo programa, ki mu ga je organizacija pove-
rila.
Razlogi, da se podjetje odloči za zunanje izvajanje, so različni in
številni, saj ga uporabljajo podjetja različnih velikosti. Večina pod-
jetij se odloči za zunanje izvajanje dejavnosti zaradi ugodnosti na
različnih poslovnih področjih.
34
• razvoj napačnih veščin,
• izguba integracijskih veščin,
• izguba nadzora nad dobaviteljem.
Quinn in Hilmer (1994) predlagata, da si organizacije odgovorijo
na naslednja vprašanja, ko se odločajo, ali neko dejavnost prenesti
na zunanjega izvajalca:
• kakšne so možnosti za dosego konkurenčne prednosti v tej de-
javnosti, upoštevajoč transakcijske stroške,
• kakšna je potencialna ranljivost, ki lahko nastane zaradi trž-
nega neuspeha, če je dejavnost v zunanjem izvajanju dejavnosti,
• kaj lahko naredimo, da zmanjšamo omenjeno ranljivost v do-
govoru z izvajalcem in zagotovimo nadzor, ki je potreben, da
dosežemo želeno prilagodljivost v povpraševanju.
Po Cassonu (1998) je uspešnost celotnega ekonomskega delovanja
odvisna od transakcijskih stroškov, kar je posledica ravni zaupanja v
gospodarstvu. Raven zaupanja pa je že spet odvisna od kulture, saj
ima kultura močno moralno vsebino.
Pri snovanju in presojanju koristi s prenosom dejavnosti na zuna-
njega izvajalca je treba upoštevati:
• transakcijske stroške (velikega dela stroškov ni mogoče eno-
stavno prenesti skupaj z dejavnostjo; stroji in oprema, višek so-
delavcev v procesu, vzdrževanje prostorov itd.),
• stroške, ki so povezani z iskanjem, analizo, izbiro in pripravo
sodelovanja z zunanjim izvajalcem,
• stroške neuspeha sodelovanja in potrebo po prenosu dejavnosti
nazaj v podjetje ali iskanju novega zunanjega izvajalca,
• stroške usposabljanja in izobraževanja zunanjega izvajalca za
kakovostno izvedbo programa, ki mu ga je organizacija pove-
rila.
Razlogi, da se podjetje odloči za zunanje izvajanje, so različni in
številni, saj ga uporabljajo podjetja različnih velikosti. Večina pod-
jetij se odloči za zunanje izvajanje dejavnosti zaradi ugodnosti na
različnih poslovnih področjih.
34